ZPNačrt člen 79, 79/4, 79/7, 80. ZUP člen 279, 279/1, 279/1-1. ZUS-1 člen 37, 37/2.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - ničnost upravne odločbe - razlogi za izrek ničnosti odločbe - nepravilna uporaba predpisov - pravna podlaga za odmero
Za zakonito odmero komunalnega prispevka je odločilen trenutek, ko se zavezanec (lahko) zakonito priklopi na to omrežje. Ta trenutek nastopi tedaj, ko zavezanec za priklop izpolni vse predpisane pogoje in ko je ta priklop tudi dejansko izvršen.
Odmera komunalnega prispevka na podlagi naknadno uveljavljenega programa opremljanja zavezancem, ki so že priključeni na komunalno opremo (če torej ne gre za novo priključitev), posega v že predhodno zaključen dejanski stan oziroma v vzpostavljeno pravno razmerje in zaradi tega lahko neustavno retroaktivno deluje v razmerju do lastnikov objektov.
ZPNačrt člen 79, 79/1, 79/4, 79/6, 79/7, 80. Odlok o programu opremljanja in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Medvode (2009) člen 10, 13, 22.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - neto tlorisna površina objekta
Za zakonito odmero komunalnega prispevka (prav tako v skladu s stališči Vrhovnega sodišča RS v sklepih X Ips 4/2014 in X Ips 93/2013, oba z dne 27. 1. 2016) je odločilen trenutek, ko se zavezanec (lahko) zakonito priklopi na to omrežje. Ta trenutek nastopi tedaj, ko zavezanec za priklop izpolni vse predpisane pogoje in ko je ta priklop tudi dejansko izvršen. Če zavezanec še ni priključen oziroma je do priključitve prišlo po uporabi novega predpisa, gre za dejanski stan iz 80. člena ZPNačrt, pristojni upravni organ pa ima podlago za odmero komunalnega prispevka.
Register nepremičnin (REN) je večnamenska zbirka podatkov o nepremičninah na območju Republike Slovenije, ki se vzpostavi in vodi zaradi zagotavljanja podatkov, ki odražajo dejansko stanje nepremičnin v naravi, in jo vodi in vzdržuje Geodetska uprava Republike Slovenije (3. in 96. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin, ZEN). Kot tak je register javna zbirka podatkov, iz katere organ lahko pridobiva podatke in se nanje zanese.
Odločanje o procesnem dejanju stranke v drugem upravnem (izvršilnem) postopku (konkretno: da bo toženka umaknila predlog za upravno izvršbo) ne more biti predmet odločanja v upravnem postopku z upravno odločbo. Pri tem namreč ne gre ne za upravno zadevo v smislu 2. člena ZUP, niti za drugo javnopravno stvar v smislu 4. člena ZUP.
Sodišče pritrjuje tožnici, da je napačno stališče organa, da se tožnici vračilo plačanega zneska ne prizna, ker je bila ob delnem plačilu dne 18. 11. 2011 v zamudi in so zamudne obresti dotlej natekle že v višini 91.461,51 EUR ter da se bo plačani znesek 30.000,00 EUR zato poračunal pri izvršitvi zamudnih obresti. Tožnica ima namreč za svoj zahtevek, ki se nanaša na javnopravno dajatev, podlago v zakonu. V času vložitve zahtevka veljavni ZPNačrt je namreč v desetem odstavku 79. člena določal, da če je investitor plačal komunalni prispevek, pa mu je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, je upravičen do vračila plačanega komunalnega prispevka.
Priključek se od komunalne opreme (tudi sekundarne komunalne infrastrukture) razlikuje ne zgolj glede lastništva, temveč tudi glede temeljne funkcije.
Funkcija priključka je zgolj namenjena koristi posameznega objekta, med tem ko javna infrastruktura služi izvajanju javne službe in je v tem smislu v javno korist kot jo opredeljujejo predpisi, ki urejajo posamezno (lokalno, gospodarsko) javno službo.
ZPNačrt je treba uporabiti tako, da se kot komunalno opremljeno šteje tiste parcele, pri katerih se je priključitev na sedaj obstoječo komunalno opremo lahko izvedla na podlagi izgradnje posameznih priključkov. Če je bilo pred tem za priključitev na tedaj obstoječo komunalno opremo (javno infrastrukturo) treba šele izgraditi dodatne objekte, ki nimajo več značilnosti priključka, temveč značilnosti infrastrukture, teh parcel pravno ni mogoče šteti za komunalno opremljene.
V obravnavanem primeru toženka kot podlago za izdajo izpodbijane odločbe uveljavlja nepravilnosti pri izpolnitvi pogodbene obveznosti v delu, ki se nanaša na izgradnjo prometne infrastrukture, zaradi česar je toženka ni hotela prevzeti in naj bi bila v tem delu celo razvezana. Vprašanje pravilne izpolnitve pogodbenih obveznosti, ki izhajajo iz Pogodbe o opremljanju dne 16. 12. 2013, in posledično veljavne pogodbe, je v pristojnosti sodišča splošne pristojnosti.
ZPNačrt člen 77, 78, 78/1, 79, 80. Odlok o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Novo mesto (2010) člen 1, 1/1, 2.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pogodba o opremljanju
Sklenitev pogodbe o opremljanju in prevzemu komunalne opreme je pomembna zato, ker izkazuje, da je šlo za izgradnjo nove komunalne infrastrukture, zgolj to pa bi po programu opremljanja lahko vplivalo na višino komunalnega prispevka.
Toženka v odgovoru na tožbo pojasni, da je pred izdajo izpodbijane odločbe po uradni dolžnosti pridobila tudi kopijo odločbe o odmeri komunalnega prispevka, ki je bila izdana prejšnjima lastnikoma. Nadalje šele v odgovoru na tožbo dodatno pojasnjuje svoje razloge glede tega, čemu šteje, da je površina pod izzidkom uporabna, tj. da gre za nadstrešek, saj je površina namenjena parkiranju, na kar je lahko tožnica odgovorila šele v pripravljalni vlogi, in sicer s tem, da bo v pritlični etaži prazen prostor, in da sta vozili narisani zgolj na delu izzidka. Po presoji sodišča je s takim vodenjem upravnega postopka prišlo do kršitve 9. člena ZUP.
Stroški gradnje komunalnih vodov za individualno priključitev objekta, ki ne predstavljajo javnega komunalnega omrežja in stroški fizične priključitve objekta na obstoječo komunalno opremo, pa niso predmet odmere komunalnega prispevka in niso vključeni v odmerjeni znesek komunalnega prispevka. To pa pomeni, da je stroške individualnih priključkov (ki se potem sicer priključijo na javno infrastrukturo) dolžan nositi sam investitor, torej v tem primeru tožnik. Tožniku pa je bil tudi zaračunan komunalni prispevek za opremo, ki jo je dolžna zagotavljati lokalna skupnost (torej vodovod, kanalizacija, javna razsvetljava, ceste, objekti ravnanja z odpadki, odprte javne površine), ne pa druga oprema, ki jo je tožnik tudi sam zgradil (tj. priključek na elektriko in javno telekomunikacijsko omrežje).
odmera komunalnega prispevka - nadomestna gradnja ali nov objekt - komunalni priključki - rekonstrukcija ali novogradnja - požarna varnost
Odlok in ZGO-1B pogojujeta za priznavanje „nadomestne gradnje“ le gradnjo novega objekta na mestu poprej odstranjenega objekta, pri čemer morebitna uporaba obstoječih priključkov ni relevantna. Način izvedbe priključka stavbe na javno komunalno infrastrukturo namreč sam zase ne more vplivati na obveznost plačila komunalnega prispevka.
Podatki za odmero komunalnega prispevka po naravi stvari ne morejo izhajati iz gradbenega dovoljenja (ki v času odmere načeloma še ni izdano), temveč iz dokumentacije, ki jo investitor priloži zahtevi za izdajo gradbenega dovoljenja. Vsebina investitorjevega zahtevka za odmero komunalnega prispevka je torej opredeljena z njegovimi navedbami v projektu za pridobitev gradbenega dovoljenja.
ničnost upravne odločbe - razlogi za izrek ničnosti odločbe - uporaba pravil obligacijskega prava
Razlog iz 6. točke prvega odstavka 279. člena ZUP za izrek odločbe za nično ni podan, če določena nepravilnost v ZUP ali v drugem zakonu ni izrecno določena kot razlog za ničnost.
Prvi odstavek 1. člena OZ določa, da ta zakonik vsebuje temeljna načela in splošna pravila za vsa obligacijska razmerja. Toženka je tako pravilno štela, da se določila OZ in s tem tudi določbe, ki se nanašajo na ničnost pravnih poslov, uporabljajo le za obligacijska razmerja, ne pa za upravne akte.
Sodišče v upravnem sporu ne preverja medsebojne skladnosti različnih podzakonskih aktov, saj gre v prvi vrsti za preizkus zakonitosti izpodbijane odločbe. Tožnika bi zato morala navesti konkretne razloge, iz katerih izpodbijana odločba ni skladna s tem ali onim podzakonskim aktom, za katere zatrjujeta medsebojno neusklajenost.
Ravnanje toženke, ki je pri obračunu komunalnega prispevka upoštevala gradbeno parcelo, določeno v projektni dokumentaciji za pridobitev gradbenega dovoljenja, je v skladu z določbami ZPNačrt in Pravilnika.
Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt, to je stavbišče, in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu.
Pri izračunu komunalnega prispevka mora organ pri odmeri v prvi vrsti upoštevati parcelo, kot je (oziroma če je) določena. V tem pogledu je treba upoštevati četrti odstavek 127. člena ZGO-1B, po katerem se za zazidano stavbno zemljišče šteje tisti del površine zemljiške parcele, ki je bil z odločbo o izdaji gradbenega dovoljenja določen pod gradbena parcela ali funkcionalno zemljišče.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Glede na navedene določbe ZPNačrt je za odmero komunalnega prispevka pravno pomembna toženkina ugotovitev, da tožnikovo zemljišče leži v obračunskem območju novozgrajenega javnega kanalizacijskega omrežja in da je njegova priključitev na to omrežje zato mogoča.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - revalorizirana vrednost - pravna podlaga za odmero - nepravilna uporaba predpisov
Tukajšnje sodišče je odpravilo odločbo o odmeri komunalnega prispevka. S tem je bila odpravljena podlaga za izdajo izpodbijane odločbe, s katero je bila tožnici odmerjena razlika do revaloriziranega zneska tega komunalnega prispevka in je že to razlog za njeno odpravo.
V obravnavanem primeru je bil postopek odmere nadomestila komunalnega prispevka z vlogo tožnice začet v maju 2017, torej v času veljavnosti ZPNačrt, zato komunalnega prispevka (oziroma revaloriziranega zneska tega prispevka) ni dopustno odmeriti po Odloku, sprejetem na podlagi določb ZSZ.
Odlok o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Žirovnica (2010) člen 4, 38.
inšpekcijski postopek - priključitev na javno kanalizacijo - obvezen priklop na javno kanalizacijo - inšpekcijski zavezanec - zemljiškoknjižni lastnik
Po presoji sodišča je prvostopenjski organ tožnika pravilno določil za edinega zavezanca, saj je bil tožnik ob izdaji odločbe že edini lastnik nepremičnine, tudi po stanju zemljiške knjige. Okoliščina, na kateri svoj ugovor temelji tožnik, namreč da naj bi priključitev na javno kanalizacijo povzročila stroške in da bi ti stroški morali biti porazdeljeni med solastnike, in sicer po lastniškem stanju v času, ko je nastopila obveznost priključitve, za naložitev inšpekcijskega ukrepa priključitve ni pravno relevantna, saj za to ni opore v pozitivno pravni ureditvi.
ZPNačrt člen 76, 76/1, 77, 77/1, 79, 79/1, 3, 6, 80, 82, 82/1. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2004) člen 5, 5/2. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica (2013) člen 7, 7/3.
komunalni prispevek - obračun komunalnega prispevka - višina komunalnega prispevka - površina parcele - stavbno zemljišče - površina stavbnega zemljišča
Iz enotne in ustaljene sodne prakse izhaja, da gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče), in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu.
Toženka bi morala v primeru, kot je obravnavani, šteti, da parcela objekta ni določena, v takem primeru pa jo je treba določiti na podlagi dejanskega stanja oziroma meril in pogojev iz veljavnih prostorsko izvedbenih aktov občine. Sklicevanje toženke izključno na površino katastrske parcele, je materialno pravno napačno.
ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24, 75, 75/3, 76, 76/1, 76/2, 77, 77/1, 79, 79/1, 79/3, 79/6, 79/7, 80, 82, 821/1. ZEN člen 82, 82/1. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 5/3. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica (2013) člen 7, 7/4, 7/5.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalna oprema - neto tlorisna površina - izračun neto tlorisne površine obstoječega objekta - stavbno zemljišče - površina stavbnega zemljišča
Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče) in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je torej v skladu z ZPNačrt in Pravilnikom mogoče upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka. Ta površina sicer lahko predstavlja tudi celotno (zazidljivo) površino zemljiške parcele, vendar pa iz navedenih razlogov ni podlage za stališče, da je tako vedno in v vseh primerih.
Toženka bi morala v primeru, kot je obravnavani, šteti, da parcela objekta ni določena, v takem primeru pa jo je po tretjem odstavku 7. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica treba določiti na podlagi dejanskega stanja oziroma meril in pogojev iz veljavnih prostorsko izvedbenih aktov občine. Če tudi to ni mogoče, se površina stavbišča pomnoži s faktorjem 1,5, kot določa tudi 5. člen Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka. Sklicevanje toženke izključno na površino katastrske parcele, je materialno pravno napačno. Povedano drugače: parcela objekta, na katero se sklicuje toženka, ne pomeni avtomatično tudi stavbnega zemljišča v smislu prej navedenih določb ZPNačrt in Pravilnika. Če tožnik projektne dokumentacije ne poseduje in ta dokumentacija tudi ni arhivirana pri organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje (pri katerem lahko toženka opravi poizvedbe), je potrebno upoštevati pravilo, da se površina stavbišča pomnoži s faktorjem 1,5.
ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24. ZGO-1B člen 127, 127/5. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 5. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica (2013) člen 7, 7/3.
Toženka je pri določitvi velikosti parcele izhajala iz stališča, da je velikost parcele po Odloku o progamu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica, ki - kot je bilo obrazloženo - po vsebini ustreza pojmu gradbene parcele oziroma parcele objekta, enaka velikosti katastrske parcele, na kateri stoji objekt. Kot je bilo prav tako že obrazloženo, bi morala toženka v primeru, kot je obravnavani, šteti, da parcela objekta ni določena, v takem primeru pa jo je po tretjem odstavku 7. člena Odloka treba določiti na podlagi dejanskega stanja oziroma meril in pogojev iz veljavnih prostorsko izvedbenih aktov občine. Če tudi to ni mogoče, se površina stavbišča pomnoži s faktorjem 1,5, kot določa tudi 5. člen Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka. Sklicevanje toženke izključno na površino katastrske parcele, brez ugotovitve oziroma obrazložitve, da oziroma zakaj je treba vso to površino šteti za gradbeno parcelo v smislu prejšnje obrazložitve, je materialnopravno napačno.
ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24, 75, 75/3, 76, 76/1, 76/2, 77, 77/1, 79, 79/1, 79/3, 79/6, 79/7, 80, 82, 82/1. ZEN člen 82, 82/1. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 2, 2/1, 2/2, 5, 5/2, 5/3. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica (2013) člen 7, 7/4, 7/5.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalna oprema - neto tlorisna površina - izračun neto tlorisne površine obstoječega objekta - stavbno zemljišče - površina stavbnega zemljišča
Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče) in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je torej v skladu z ZPNačrt in Pravilnikom mogoče upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka. Ta površina sicer lahko predstavlja tudi celotno (zazidljivo) površino zemljiške parcele, vendar pa iz navedenih razlogov ni podlage za stališče, da je tako vedno in v vseh primerih.
Toženka bi morala v primeru, kot je obravnavani, šteti, da parcela objekta ni določena, v takem primeru pa jo je po tretjem odstavku 7. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč na območju Občine Cerknica treba določiti na podlagi dejanskega stanja oziroma meril in pogojev iz veljavnih prostorsko izvedbenih aktov občine. Če tudi to ni mogoče, se površina stavbišča pomnoži s faktorjem 1,5, kot določa tudi 5. člen Pravilnika o merilih za odmero komunalnega prispevka. Sklicevanje toženke izključno na površino katastrske parcele, ker tožnica navaja, da projektne dokumentacije ne poseduje, je materialno pravno napačno. Povedano drugače: parcela objekta, na katero se sklicuje toženka, ne pomeni avtomatično tudi stavbnega zemljišča v smislu prej navedenih določb ZPNačrt in Pravilnika. Če tožnica projektne dokumentacije ne poseduje in ta dokumentacija tudi ni arhivirana pri organu, ki je izdal gradbeno dovoljenje (pri katerem lahko toženka opravi poizvedbe), je potrebno upoštevati pravilo, da se površina stavbišča pomnoži s faktorjem 1,5.
ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-24, 75, 75/2, 76, 76/2, 77, 79, 80, 82, 82/1, 84, 84/1, 84/2. ZUP člen 248, 248/3, 251, 251/1. ZUS-1 člen 2. URS člen 125. ZEN člen 78, 78/1. ZGO-1B člen 127, 127/5. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 5/5/2.
komunalni prispevek - komunalna oprema - obračunsko območje komunalne opreme - neto tlorisna površina - izračun neto tlorisne površine obstoječega objekta - gradbena parcela - institut exceptio illegalis
Sodišče se načeloma strinja s tožbenim stališčem, da bi bile nezakonite določbe podzakonskega akta, ki bi omogočale odmero komunalnega prispevka na način, da bi le del zavezancev nosil celotne stroške izgradnje komunalne infrastrukture. Vendar pa tožnica v tej smeri ni postavila kakršnekoli konkretne trditve, iz katere bi bilo mogoče sklepati na nezakonitost navedenega Odloka oziroma programa opremljanja.
ZPNačrt ne daje podlage niti za stališče, da bi bilo treba komunalni prispevek prilagajati dejanskim stroškom gradnje komunalne opreme. Podlage za odmero komunalnega prispevka namreč temeljijo na podatkih iz programa opremljanja, torej na predvidenih in ne na dejanskih stroških. Edina omejitev, ki v tem pogledu izhaja iz zakonskih določb, je, da je komunalni prispevek namenski vir financiranja, ki ga lahko občina porablja samo za namen gradnje komunalne opreme skladno z načrtom razvojnih programov občinskega proračuna (prvi in drugi odstavek 84. člena ZPNačrt).
Projekt izvedbe odvajanja in čiščenja komunalnih vod za zadevne aglomeracije še ni predviden v občinskih razvojnih programih v okviru občinskega proračuna za tekoče ali naslednje leto. Zato v skladu z drugim odstavkom 76. člena ZPNačrt teh aglomeracij še ni mogoče zajeti v obračunsko območje za to opremo oziroma bi bila njihova vključitev v obračunsko območje nezakonita.
Da se komunalni prispevek odmerja glede na neto tlorisno površino, izrecno izhaja iz prvega odstavka 82. člena ZPNačrt. Kako se izračuna neto tlorisna površina stavbe za obstoječe objekte, je določeno v petem odstavku 7. člena Odloka. Po tej določbi se lahko uporabi podatek o površini in etažnosti objekta iz registra nepremičnin. V primeru pritožbe na tako ocenjeno neto površino stavbe mora stranka dokazati dejansko neto površino stavbe z načrtom.
Gradbeno parcelo tvori del zemljišča, na katerem stoji objekt (to je stavbišče) in del zemljišča, na katerem so površine, ki služijo temu objektu. Le tako površino je torej v skladu z ZPNačrt in navedenim Pravilnikom mogoče upoštevati pri izračunu komunalnega prispevka.