Za sklepanje, da je bil objekt tožnikov na kanalizacijsko omrežje priklopljen zakonito, načeloma zadostuje, da ni bil izveden v nasprotju z voljo ali brez vedenja upravljavca, zato je zmotno stališče toženke, da priklopa ni mogoče šteti za zakonitega zgolj zato, ker tožnikom ni bilo izdano še formalno soglasje v skladu z določbami Odloka o odvajanju in čiščenju komunalne in padavinske odpadne vode v Občini Medvode ter določbe Programa opremljanja stavbnih zemljišč s sanitarno in meteorno kanalizacijo v naseljih Vaše, Goričane, Rakovnik in Sora. Na druge okoliščine, iz katerih bi bilo mogoče sklepati o morebitni nezakonitosti priklopa (npr. neizpolnjevanje nadaljnjih pogojev iz navedenih predpisov), pa se toženka ne sklicuje.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno omrežje - priključitev na kanalizacijsko omrežje
Če je bil objekt že pred tem zakonito priklopljen na javno kanalizacijsko omrežje, imajo prav tožniki in je treba novozgrajeno omrežje šteti zgolj za izboljšavo obstoječe možnosti priklopa, kar glede na določbo 80. člena ZPNačrt ne pomeni podlage za odmero komunalnega prispevka.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - ponovno odločanje o isti stvari - nadomestna odločba
Odločitev o prenehanju veljavnosti odločbe z dne 2. 12. 2003, ki jo prvostopenjski organ utemeljuje z navedbami o tem, da tožnica ni poravnala obveznosti, naložene z odločbo dne 2. 12. 2003, in o spremenjenem načinu in pravni podlagi za izračun komunalnega prispevka, je nezakonita, saj upravne odločbe iz navedenih razlogov ni mogoče razveljaviti. Odločbo, izdano v upravnem postopku, je namreč mogoče odpraviti (ali izjemoma razveljaviti) le s pravnimi sredstvi, ki jih izrecno določa ZUP.
78. člen ZPNačrt ureja vsebino in posledice pogodbe o komunalnem opremljanju, s katero se lahko investitor in občina dogovorita, da bo investitor sam zgradil del ali celotno komunalno opremo za zemljišče, na katerem namerava graditi.
ZVO-1 člen 20. Odlok o zbiranju komunalnih odpadkov (2012) člen 20, 20/3.
odpadki - ravnanje z odpadki - gospodarska javna služba - vključitev v sistem ravnanja z odpadki - odvoz smeti
Treba je razčistiti, kaj tožnica s svojo vlogo sploh zahteva. Da se mora uporabnik javne službe na območju odloka občine vključiti v sistem zbiranja in prevoza odpadkov, določa tretji odstavek 20. člena Odloka o zbiranju komunalnih odpadkov.
ZPNačrt člen 76, 76/1, 79, 79/3, 79/4, 79/5. Odlok o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Novo mesto (2010) člen 6. ZUP člen 9, 214.
V drugostopenjski odločbi toženka ni odgovorila na vse relevantne pritožbene navedbe pritožnice, ki je že tedaj zatrjevala, da Odlok o podlagah in merilih za odmero komunalnega prispevka za območje Mestne občine Novo mesto (2010) v 6. členu za nekatere objekte ne predvideva faktorja, zaradi česar se ne obračuna, saj je zgolj ponovila, da je v prvostopenjski odločbi uporabljen faktor skladen s faktorji, ki so določeni v projektni dokumentaciji. Odločba torej nima razlogov, medtem ko je razlog, da se faktorji določajo v projektni dokumentaciji, nejasen. Zato se sodišče do njih ne more opredeliti, saj presoja zakonitost izpodbijane odločbe in ne pravilnost stališč ene ali druge stranke, ki jih izpostavljata (šele) v tožbi. Pri tem iz upravnega spisa ni razvidno, da bi toženka pred izdajo izpodbijane odločbe tožnikovi pravni prednici omogočila, da se izjavi o njenem pojmovanju faktorjev v preglednici. Očitno pa je, da je tožeča stranka ves čas postopka uveljavljala drugačno razlago in uporabo predpisa kot toženka. Med okoliščine, pomembne za odločitev, je potrebno uvrstiti tudi pravna stališča, na katerih odločitev sloni.
ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1, 2/1-1.1, 2/1-1.1.4, 2/1-9. ZEN člen 71, 71/2, 71/3. ZPNačrt člen 80.
komunalni prispevek - sprememba namembnosti - enostanovanjska stavba - mansarda - posamezni del stavbe - preureditev podstrešja v stanovanje
V obravnavanem primeru gre za enostanovanjsko stavbo (glede na Uredbo o razvrščanju objektov), zato je šteti, da gre za stavbo, ki ima le en del (skladno z opredelitvijo pojma stavbe in dela stavbe iz drugega odstavka 71. člena ZEN), saj mansarde kot prostora ni mogoče opredeliti za posamezni del stavbe, ki bi se ga lahko samostojno pravno urejalo (oziroma toženka ni navedla razlogov, da bi šlo za prostor, ki bi lahko pomenil posamezni del stavbe, torej ki bi se lahko samostojno pravno uredil, glede na tretji odstavek 71. člena ZEN). Ob takšnem stanju stvari, ko posamezni prostori stavbe nimajo narave dela stavbe, ki bi se lahko samostojno pravno urejal, pa se ne more govoriti o spremembi namembnosti objekta ali dela objekta. Enostanovanjska stavba je objekt, ki ima le en del in zato tudi namembnost. Sprememba uporabnosti podstrešja iz bivalnega v nebivalni (ali drugega prostora) v enostanovanjski stavbi ni relevantno dejstvo v smislu 80. člena ZPNačrt in ne vpliva na spremembo namembnosti objekta, ker se namen objekta, ki je enovit, ne spreminja
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izredna pravna sredstva - sprememba ali odprava odločbe v zvezi z upravnim sporom
Odločbo z dne 6. 3. 2018 je organ izdal o zadevi, ki je (bila) predmet postopka in je z njo odločil o vseh zahtevkih tožnika tj. tožniku je na njegovo vlogo odmeril komunalni prispevek za gradnjo objekta, tožnik pa se z odločbo o njegovi odmeri ni strinjal. Pri tem zato tudi ni pravno relevantno, da je bil komunalni prispevek tožniku odmerjen na dveh materialnopravnih podlagah, zaradi česar naj bi šlo po oceni toženke za dve vsebinsko neodvisni odločitvi in kar naj bi opravičevalo oziroma omogočalo uporabo izrednega pravnega sredstva na način, kot ga je uporabil prvostopenjski organ. Opisani način postopanja organa je namreč privedel ravno do nasprotnega učinka, kot naj bi ga imela uporaba tega pravnega sredstva - tožnik je po izčrpanju rednih pravnih sredstev v upravnem postopku sprožil nov upravni spor, namesto, da bi bil upravni spor zoper odločbo z dne 6. 3. 2018 končan.
Nezakonit je tudi izpodbijani sklep o zavrženju pritožbe, saj je zaradi napačne uporabe izrednega pravnega sredstva iz 273. člena ZUP tožnik vložil pritožbo, prvostopenjski organ pa je njegovo pritožbo zavrgel, ker da tožnik za njeno vložitev ne izkazuje pravnega interesa. Sodišče sicer pritrjuje toženki, da velja načelo, da pritožnik zaradi pritožbe ne more priti v slabši položaj, kakor bi bil, če se ne bi pritožil, vendar pa v tej zadevi za tak primer nedvomno ne gre. Kot že zgoraj obrazloženo, je tožnik namreč predlagal, da se odločba z dne 6. 3. 2018 odpravi v celoti, zato ni mogoče slediti organu, da bi bila vsebinska odločitev o pritožbi tožnika zoper izpodbijano odločbo (s katero sta bili odpravljeni le 3. in 4. točka izreka, ne pa tudi 1. in 2. točka izreka odločbe z dne 6. 3. 2018) v tožnikovo škodo.
Iz obrazložitve izdanega gradbenega dovoljenja za gradnjo obravnavanega objekta izhaja, da letališka ploščad, za katero je bilo zaprošeno gradbeno dovoljenje, dejansko predstavlja letališko infrastrukturo - objekt prometne infrastrukture - letališko ploščad (klasifikacija objekta: 21303 - letališke steze in ploščadi), kar eksplicitno določa tudi 88. člen ZLet in je tudi izkazano z lego zemljišča s parc. št. 1381/145, k.o. ... in je tožnik oproščen plačila komunalnega prispevka po ZPNačrt. Glede na povedano tako ni jasno, na kakšni podlagi (dejanski in materialnopravni, razen ko citira četrti odstavek 156. člena ZLet) drugostopni organ utemeljuje svoje stališče, da ne gre za gradnjo javne infrastrukture in da bo objekt služil le namenom zasebne servisne delavnice tožnika, ki se nahaja ob letališču, saj tega ne obrazloži.
Rok za pritožbo, določen v prvem odstavku 235. člena ZUP, ki znaša 15 dni, je zakonski prekluzivni rok, pri katerem zamuda roka pomeni izgubo pravice do pritožbe. Ob taki presoji sodišča to pomeni, da tistih tožbenih navedb, ki so bile kot pritožbene navedbe uveljavljane zgolj v dopolnitvi pritožbe, sodišče vsebinsko ne more presojati. Tožnik je namreč moral kršitve, ki jih uveljavlja v tožbi, po vsebini uveljavljati že v pritožbi, sicer ni izpolnjen pogoj materialne izčrpanosti pritožbe v smislu prvega odstavka 6. člena ZUS-1.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izračun neto tlorisne površine obstoječega objekta - nova dejstva in novi dokazi - tožbena novota
Sodišče sodi, da tožnik v tožbi uveljavlja tožbeno novoto, ki je nedopustna. Tožnik namreč ni obrazložil, zakaj dejstva naknadnega novega izračuna neto tlorisne površine objekta ni navedel že v postopku izdaje izpodbijanega upravnega akta (torej v postopku izdaje akta drugostopnega organa z dne 31. 7. 2018), in o tem predložil oziroma ponudil ustrezen dokaz, še zlasti glede na tožbeno navedbo, da je do spremembe teh podatkov prišlo v začetku leta 2018, torej ko drugostopni organ odločbe še ni izdal in bi tožnik lahko to dejstvo še uveljavljal.
Tožnica s predloženim izpiskom GURS-a ni izkazala, da je njen objekt priključen na javno vodovodno omrežje. Priključitev na vodovodno omrežje (tudi če ne gre za zasebni vodovod), ki ni last občine, v upravljanju gospodarske javne službe, ali, ki ni v splošni rabi, ne izkazuje statusa javne komunalne infrastrukture, zato tožnica s priključitvijo na prejšnje vodovodno omrežje ni izkazala, da je bila že pred izgradnjo javnega vodovodnega omrežja, priključena na javno vodovodno omrežje.
ZPNačrt člen 79, 79/4, 79/7, 80. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za gradnjo infrastrukturnih objektov v naselju Vincarje (2007) člen 23, 31.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje opremljenosti stavbnega zemljišča - možnost priključitve na javno komunalno omrežje - pravna podlaga za odmero
Ne-objava programa opremljanja v obravnavanem primeru ne pomeni kršitve postopka sprejemanja in posledično veljave Odloka 2007, saj je program opremljanja sestavni del prilog k odloku, za katere mora biti razvidno, kje so na voljo za vpogled. Tej zahtevi pa je Odlok zadostil, saj iz njega izhaja, da je na vpogled na Občini Škofja Loka (31. člen).
ZUreP-1 ne terja, da bi občinski lokacijski načrt vseboval podrobnejša merila za odmero komunalnega prispevka po posamezni komunalni opremi, zato 23. člen Odloka 2007 zadosti zakonskim pogojem po ustrezni vsebini opredelitve podlag za odmero komunalnega prispevka.
Ne v ZUreP-1 (oziroma 10. členu Uredbe o vsebini programa opremljanja zemljišča za gradnjo), na podlagi katerega je bil Odlok 2007 sprejet, ne v ZPNačrt (oziroma 12. členu Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč) ni ovire za to, da skupni stroški v programu opremljanja temeljijo na predvidenih stroških.
ZPNačrt člen 79, 79/7, 80. ZUreP-1 člen 23. Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za gradnjo infrastrukturnih objektov v naselju Vincarje (2007) člen 23.
Pravna podlaga za odmero komunalnega prispevka je program opremljanja. Ne v ZUreP-1, na podlagi katerega je bil Odlok o občinskem lokacijskem načrtu za gradnjo infrastrukturnih objektov v naselju Vincarje sprejet, ne v ZPNačrt pa ni ovire za to, da skupni stroški v programu opremljanja temeljijo na predvidenih stroških. Edina omejitev, ki v tem pogledu izhaja iz zakonskih določb je, da je komunalni prispevek namenski vir financiranja, ki ga lahko občina porablja samo za namen gradnje komunalne opreme skladno z načrtom razvojnih programom občinskega proračuna.
Z izpodbijano odločbo organ ni odmeril komunalnega prispevka za priključitev na že obstoječo komunalno opremo, temveč za povrnitev tistih stroškov, ki jih je toženka založila v zvezi z izgradnjo komunalne opreme in za katere uveljavlja, da mu jih morata povrniti tožnika, kot je to določeno s Pogodbo. Že iz navedenega razloga je izpodbijana odločba nična (1. točka prvega odstavka 279. člena ZUP), ker z njo ni bilo odločeno o upravni zadevi oziroma o pravici, obveznosti ali pravni koristi fizične ali pravne osebe oziroma druge stranke na področju upravnega prava, saj za opisani primer izdaja upravne odločbe v upravnem postopku ni predpisana z zakonom.
Ker so bila medsebojna razmerja, pravice in obveznosti strank v zvezi s plačilom komunalnega prispevka v obravnavanem primeru urejene s Pogodbo, v 21. členu pa je celo določeno, da je za morebitne spore po tej pogodbi pristojno sodišče po sedežu investitorja, je obveznost, ki se z izpodbijano odločbo nalaga tožnikoma, po presoji sodišča pogodbena obveznost, ki ni predmet upravnega odločanja. Gre za premoženjski zahtevek, o katerem se v primeru spora odloča v pravdnem postopku. Ker je pravilo, da je mogoče v upravnih postopkih odločati le v upravnih zadevah, kogentnega značaja (2. člen ZUP), se s pogodbo ni mogoče dogovoriti o tem, kaj je upravna zadeva. Organ zato svojega položaja oblastvenega organa v postopkih za odmero komunalnega prispevka ne more uporabiti za reševanje vprašanj v razmerjih, kjer nastopa kot pogodbena stranka.
ZPNačrt člen 79, 79/1, 79/3, 80, 82, 82/1. Pravilnik o merilih za odmero komunalnega prispevka (2007) člen 6, 6/7. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Žirovnica (2011) člen 6, 6/1.
S plačilom komunalnih prispevkov so bila določena sredstva že namenjena gradnji (iste) komunalne infrastrukture. Sredstva, ki so bila že plačana za komunalni prispevek, so dejanska vlaganja v isto komunalno opremo, zato jih je treba pri odmeri komunalnega prispevka upoštevati.
Predmet gradbenega dovoljenja ni bila zgolj izgradnja prizidka, pač pa tudi dovoljenje za rekonstrukcijo že predhodno postavljenega objekta, oziroma za njegovo legalizacijo. Zato ni mogoče trditi, da je gradbeno dovoljenje prenehalo veljati, četudi ga tožnik ni realiziral v celoti s tem, ko ni postavil prizidka. Ker torej gradbeno dovoljenje še vedno velja, niso izpolnjeni pogoji za vrnitev plačanega komunalnega prispevka
ZVO-1 člen 149, 149/1, 149/1-1. ZGO-1 člen 2, 2/1, 2/1-1.6. ZPNačrt člen 2, 2/1, 2/1-4. Uredba o oskrbi s pitno vodo (2012) člen 2, 2/3, 2/6, 2/15, 3, 6, 10, 12, 12/1. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
inšpekcijski postopek - obveznost priključitve na javni vodovod - oskrba s pitno vodo - priključek stavbe na javni vodovod - pomanjkljiva obrazložitev - absolutna bistvena kršitev določb upravnega postopka
Priključek se od komunalne opreme (tudi sekundarne vodovodne infrastrukture) razlikuje glede temeljne funkcije. Funkcija priključka je namenjena zgolj koristi posameznega objekta, medtem ko javna infrastruktura služi izvajanju javne službe in je v tem smislu v javno korist kot jo opredeljujejo predpisi, ki urejajo posamezno (lokalno, gospodarsko) javno službo.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - merila za odmero - podatki iz uradnih evidenc
Tožnik je bil že v prvostopenjski odločbi seznanjen z vsemi podatki o njegovi nepremičnini, ki so bili upoštevani pri izračunu, kakor tudi, kje jih je prvostopenjski organ pridobil, zato bi moral, če je menil, da ti podatki niso pravilni, to uveljavljati v pritožbi s konkretnimi navedbami o napačno ugotovljenih podatkih ter v zvezi s tem predlagati dokaze.