Tožnica v nobeni fazi dosedanjega postopka, ne v tožbi, ni ne trdila ne dokazala, da je bil v konkretnem primeru dejansko zgrajen objekt, katerega gradnjo bi lahko v primerjavi z gradnjo, ki je bila dovoljena z gradbenim dovoljenjem iz leta 1977, opredelili zgolj kot spremembo zmogljivosti v smislu šestega odstavka 8. člena Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo v Občini Žirovnica v zvezi 11. točko prvega odstavka 2. člena Uredbe o programu opremljanja stavbnih zemljišč in odloku o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o izračunu in odmeri komunalnega prispevka. Glede na to je sodišče presodilo, da je tožena stranka za izračun komunalnega prispevka pravilno uporabila formulo, ki jo določa prvi odstavek 8. člena Odloka.
ZUreP-2 člen 217, 218. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje urejanja ŠS 8/5 Srednje Gameljne (2008) člen 2.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - veljavnost predpisov - napačna uporaba materialnega prava - dopustnost derogacije
V tej zadevi gre za vprašanje dejanskega (posrednega) prenehanja veljavnosti predpisov (indirektna derogacija), torej ko nov predpis (ki ureja isto materijo) nadomesti prejšnjega, ne da bi prejšnjega tudi izrecno razveljavil. V takšnih primerih pravila o razlagi predpisov nadomestijo manjkajočo formalno (direktno) derogacijo. Ustrezno podlago za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju celotne MOL, vključno z območjem ŠS 8/5 Srednje Gameljne, predstavlja Odlok o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo na območju Mestne občine Ljubljana (Ur. l. RS, št. 58/21, v nadaljevanju Odlok 2021).
Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda (2004) člen 17.
inšpekcijsko nadzorstvo - obvezen priklop na javno kanalizacijo - priklop na izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje
Odlok o načinu izvajanja gospodarske javne službe odvajanja in čiščenja komunalnih odpadnih in padavinskih voda določa, da se morajo vsi uporabniki, razen če so ugotovljene izjeme, v določenem roku obvezno priključiti na javno kanalizacijo. Glede na to, da je pristojni organ toženke tožnika že obvestil, da je možna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje in da Odlok obveznost priključitve veže na obvestilo upravljavca o obvezni priključitvi, je lahko, glede na določilo mogoče, tudi v času, ko gradbena dela v popolnosti še niso zaključena.
komunalni prispevek - vračilo komunalnega prispevka - upravičenci do vračila
Po prvem odstavku 225. člena ZUreP-2 vračilo komunalnega prispevka lahko uveljavlja udeleženec pri graditvi objekta, ki vloži zahtevo za pridobitev gradbenega dovoljenja ali prijavi gradnjo, jo naroči ali jo za lastne potrebe izvaja sam. To pa tožnik, ki je zgolj postal lastnik nepremičnin, za gradnjo na katerih je bilo investitorju A., d.o.o. (stranka z interesom v tem upravnem sporu) izdano gradbeno dovoljenje za skladiščno poslovni objekt. Glede na to sodišče pritrjuje organu, da je tožnikov zahtevek za vračilo komunalnega prispevka utemeljeno zavrnil.
Toženka pri svojem stališču vztraja tudi v ponovljenem postopku. S tem pa je toženka ravnala v nasprotju s pravnim mnenjem in stališčem sodišča glede uporabe materialnega prava, kar je v nasprotju s četrtim odstavkom 64. člena ZUS-1, po katerem je upravni organ v ponovnem postopku vezan na pravno mnenje sodišča glede uporabe materialnega prava in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Odstopanj od tega pravila v zakonu ni. Vrhovno sodišče RS je tako v sodbi I Up 183/2016 z dne 29. 6. 2016 (to stališče pa je ponovilo tudi v več drugih zadevah, npr. sodbi X Ips 27/2020) pojasnilo, da lahko toženka od vezanosti na stališče sodišča odstopi, in sicer tedaj, ko se pojavijo utemeljene pravne okoliščine, ki so posledica sprejetja drugih pravnih aktov zakonodajalca ali pristojnih sodišč (npr. če je v trenutku ponovnega odločanja upravnega organa treba uporabiti kasneje spremenjen materialni zakon; če je zakon razveljavilo Ustavno sodišče; če je stališče sodišča prve stopnje v nasprotju s kasnejšim stališčem Vrhovnega sodišča, ki ga je sprejelo v bistveno enakem primeru). V teh primerih namreč ne gre za dopusten odstop od vezanosti na pravno mnenje in stališče sodišča, temveč za pravni položaj, v katerem teh mnenj in stališč v ponovljenem postopku ni mogoče uporabiti, ker so se spremenile bodisi dejanske, bodisi pravne okoliščine v zadevi, v kateri je treba ponovno odločiti. Zato je tudi vezanost upravnega organa mogoče zahtevati le ob nespremenjenih podlagah za ponovno odločanje. V obravnavanem primeru pa so pravne podlage, na katerih je sodišče izoblikovalo svoje stališče v sodbah I U 1424/2017 in I U 261/2020 enake, enake pa so tudi dejanske okoliščine.
Podlago za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo je v MOK sprejel Občinski svet MOK z Odlokom z dne 14. 11. 2019, ki je v skladu s 26. členom Odloka o podlagah za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo ter o odmeri in izračunu komunalnega prispevka na območju MOK pričel veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu RS. Odlok je bil v Uradnem listu RS objavljen 29. 11. 2019, kar pomeni, da je pričel veljati 14. 12. 2019. V obravnavanem primeru je bil postopek za odmero komunalnega prispevka z vlogo tožnika začet v marcu 2020 (6.3. 2020), torej po tem, ko je Odlok stopil v veljavo. Drugi odstavek 127. člena ZUP namreč določa, da je upravni postopek na zahtevo stranke uveden z dnem vložitve zahteve stranke, če ne gre za primer iz 129. člena ZUP, kar pomeni, da je toženka pravilno odmerila komunalni prispevek tožniku na podlagi Odloka, ki je stopil v veljavo 14. 12. 2019. Ta Odlok je bil v času vložitve zahteve tožnika (marec 2020) tudi edina zakonita in veljavna podlaga za odmero komunalnega prispevka za priključitev objekta na javno vodovodno omrežje v MOK.
Pri sprejemanju občinskih aktov, kolikor njihova vsebina ni izrecno vezana na zakonsko ureditev, gre za izvirno normodajno pristojnost s področja lokalne samouprave, ki ne more biti predmet presoje v upravnem sporu, temveč kvečjemu predmet nadzora državnih organov (prim. 64. člen Zakona o državni upravi, v nadaljevanju ZDU-1 in 88. ter 88.a člen Zakona o lokalni samoupravi, v nadaljevanju ZLS). Nadzor nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov, ki jih izdajo organi lokalnih skupnosti v zadevah iz pristojnosti lokalnih skupnosti namreč opravljajo ministrstva, vsako na svojem področju, in sicer pri opravljanju nadzorstva nad zakonitostjo dela organov lokalnih skupnosti (prvi odstavek 64. člena ZDU-1). Temu sorodno določilo je tudi v 88. a členu ZLS, ki določa da nadzorstvo nad zakonitostjo splošnih in posamičnih aktov občin v zadevah iz njihove pristojnosti izvršujejo ministrstva, vsako na svojem področju.
Upravni organ (pri čemer iz uvoda odločbe izhaja, da je odločbo sprejel/a: Občina Lenart, Župan Občine Lenart, Občinska uprava - torej prvostopenjski in drugostopenjski organ, kar je po oceni sodišča očitna pomota glede na podpis odločbe s strani župana) ni bil stvarno pristojen za izdajo odločbe po nadzorstveni pravici. To pa predstavlja absolutno bistveno kršitev pravil postopka (1. točka drugega odstavka 237. člena ZUP). Za odločitev v zvezi s tem izrednim pravnim sredstvom ima v tem primeru pristojnost Ministrstvo za naravne vire in prostor kot ministrstvo, v katerega delovno področje sodi zadeva po vsebini. Že iz tega razloga je odločba nezakonita in jo je treba v celoti odpraviti.
Odlok odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Cerknica (2005) člen 13, 13/1.
ukrep občinskega inšpektorja - priključitev na javno kanalizacijo - obvezen priklop na javno kanalizacijo
Dolžnost priključitve na kanalizacijo, določena v prvem odstavku 13. člena Odloka o odvajanju in čiščenju komunalnih odpadnih in padavinskih voda na območju Občine Cerknica, je splošna obveznost za vse lastnike objektov na območju, kjer je zgrajena in kjer je priključitev nanjo tehnično izvedljiva.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - komunalni prispevek za namen gradnje - priključitev na komunalno opremo
Komunalna oprema je zgrajena in bi bilo treba nanjo zgraditi za priključitev še individualni priključek, kar je obveznost lastnika objekta in ne javnega komunalnega podjetja oziroma občine.
Okoliščina, da je treba priključek speljati po tujih nepremičninah (in da služnost v ta namen ni ustanovljena), ni ovira za plačilo komunalnega prispevka.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - priključitev na komunalno opremo - možnost priključitve na javno komunalno omrežje
Funkcija priključka je torej namenjena zgolj koristi posameznega objekta, medtem ko javna infrastruktura služi izvajanju javne službe in je v tem smislu v javno korist, kot jo opredeljujejo predpisi, ki urejajo posamezno (lokalno, gospodarsko) javno službo. Komunalna oprema zemljišča (torej javna infrastruktura in ne priključek) ne more ostati v zasebni lasti, saj jo je tudi v primeru komunalnega opremljanja zemljišča na podlagi pogodbe o opremljanju treba prenesti na občino (157. člen ZUreP-2).
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - legalizacija objekta - ugotovljeno dejansko stanje
Plačilo komunalnega prispevka s strani njenih pravnih prednikov lahko tožnica dokazuje na druge načine. To je tožnica tudi storila. Navedla je več dejstev in predložila več dokazov, ki vsa po vrsti kažejo na to, da je bil komunalni prispevek v višini, kot izhaja iz pogodbe, v preteklosti že plačan.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izboljšanje komunalne opremljenosti - rok za izdajo odmerne odločbe
Ob nespornem dejstvu, tj. času priklopa objekta na kanalizacijsko omrežje v juniju 2013, ni mogoče šteti, da je bila odmera komunalnega prispevka za priklop na to vrsto komunalne opreme (zaradi izboljšanja komunalne opremljenosti) z izpodbijano odločbo (izdano dne 23. 3. 2021) opravljena v razumnem času od trenutka zakonitega priklopa. Od trenutka priklopa do izdaje izpodbijane odločbe je namreč poteklo že več kot 8 let. Ker gre za namensko javno dajatev, namenjeno izgradnji oziroma izboljšanju komunalne opremljenosti zemljišča, sodišče glede na pretečen čas od trenutka priklopa do izdaje odmerne odločbe sodi, da ni (več) podane vzročne zveze med izgradnjo oziroma izboljšanjem komunalne opremljenosti stavbnega zemljišča in posledično odmero komunalnega prispevka kot enega izmed finančnih virov za to izgradnjo oziroma za izboljšanje komunalne opremljenosti zemljišča z javnim kanalizacijskim omrežjem.
ZUreP-2 člen 217, 218, 218/2, 218/3. Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje urejanja ŠS 8/5 Srednje Gameljne (2008) člen 2, 9.
komunalni prispevek - komunalni prispevek za namen gradnje - odmera komunalnega prispevka - pravna podlaga za odmero - uporaba predpisov - stroški priključitve na komunalno opremo
Odlok o programu opremljanja stavbnih zemljišč za območje urejanja ŠS 8/5 Srednje Gameljne (Uradni list RS, št. 43/2008 in 101/2009) je bil sprejet na podlagi prej veljavnega 74. in 79. člena ZPNačrt ter Uredbe o vsebini programa opremljanja stavbnih zemljišč (Uradni list RS, št. 80/07), ki pa v konkretnem primeru glede na določbo 218. člena ZUreP-2 ne predstavlja ustrezne podlage za odmero komunalnega prispevka za obstoječo komunalno opremo.
ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7, 274, 274/1, 274/1-2, 274/2. Uredba o posegih v okolje, za katere je treba izvesti presojo vplivov na okolje (2014) člen 1a, 1a/1, 1a/1-6, 3, 3/3, 3/3-1.
vplivi na okolje - okoljevarstveno soglasje - pravilnost in zakonitost odločbe - odprava in razveljavitev odločbe po nadzorstveni pravici - isto dejansko stanje - ne bis in idem - očitna kršitev materialnega predpisa
Odločitev toženke je napačna oziroma vsaj nejasna (ni namreč jasno, ali gre za spremembo posega v okolje ali ne, in na kakšni podlagi), to pa ima za posledico nemožnost njenega preizkusa, kar predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka, ki že sama po sebi terja odpravo izpodbijane odločbe.
Pri ugotavljanju, ali gre za isto dejansko stanje ali ne, bi bilo treba upoštevati materialni predpis, ki velja v tem primeru, tj. Uredbo, in na tej podlagi ugotoviti, ali gre za spremembo posega v okolje glede na podane dejanske okoliščine. Ker te presoje toženka ni opravila odločitve tudi iz tega razloga ni mogoče preizkusiti.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - površina parcele
Pravilo četrtega odstavka 10. člena Odloka o programu opremljanja stavbnih zemljišč in merilih za odmero komunalnega prispevka na območju Občine Medvode je res subsidiarne narave, torej pride v poštev šele, ko tožena stranka ne uspe pridobiti površine parcele. Toda tožeča stranka je prezrla, da ne iz projekta za pridobitev gradbenega dovoljenja in Odloka (prvi odstavek 10. člena Odloka), ne iz prostorskega akta in Odloka (drugi odstavek 10. člena Odloka) tega podatka ni mogoče razbrati. Tožena stranka tudi iz predložnih listin površine parcele v pomenu prvega odstavka 4. člena Odloka ni mogla ugotoviti. Odločba Oddelka za družbene službe in splošne zadeve skupščine občine Ljubljana - Šiška številka 3/3-464-32/68 z dne 10. 10. 1968 vsebuje le informacijo o površini zemljišč, ki so se izročila v posest in uporabo za oddajo za gradnjo. Te površine, ki pri nekaterih lastnikih znašajo čez 3.000 m², niso parcele po prvem odstavku 4. člena Odloka. To so le nepremičnine, ki so bile odvzete; niso določena zemljišča, na katerih je predviden posamezen objekt in njemu služeče površine. Navsezadnje ni verjetno, da bi parcela po prvem odstavku 4. člena Odloka, torej stavbišče s služečim zemljiščem za gradnjo družinske hiše, znašala preko 3.000 m².
komunalni prispevek - vračilo komunalnega prispevka - prekluzija dokazov - predpis, veljaven v času odločanja - rok za ugovor o nepristojnosti - ugovor o nepristojnosti - uveljavljanje bistvenih kršitev postopka
Pravilno je stališče toženke, da je zahteva tožnice za vračilo komunalnega prispevka vložena prepozno, to je več kot pet let po prenehanju veljavnosti gradbenega dovoljenja, zato bi bila odločitev toženke, da se zahtevek zavrne (in ne zavrže, saj gre za vsebinsko presojo utemeljenosti zahteve za vračilo komunalnega prispevka), utemeljena že iz tega razloga.
Ker pa je tožnica vsaj v delu objekta izvajala manjša gradbena dela, zaobsežena v gradbenem dovoljenju, je s tem z začetkom gradnje upravičenje do gradnje konzumirano, zato vračilo komunalnega prispevka ni več mogoče in je zato pravilno zahtevek tožnice (tudi iz tega razloga) zavrnila.
inšpekcijsko nadzorstvo - obvezen priklop na javno kanalizacijo - obvezna priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - priklop na izgrajeno javno kanalizacijsko omrežje
Navedbe tožnice v tožbi, da je občina razširila asfaltirala cesto, ki sega na njeno zemljišče in odpeljala tovornjak zemlje, v konkretnem inšpekcijskem postopku niso relevantni. Pravilen je zaključek tožene stranke, da tožnica s tem, ko se ni priključila na kanalizacijo, postopa v nasprotju s predpisi, zato mora navedeno nepravilnost odpraviti v postavljenem roku, sicer se lahko kaznuje z globo (38. člen ZIN).
inšpekcijski postopek - upravni spor - dopustnost - pravni interes
Tožeča stranka je po izdaji izpodbijanega upravnega akta odstranila KČN in s tem preprečila odvajanje komunalne odpadne vode v ponikanje. To pomeni, da do prisilne izvršitve naložene ji obveznosti ne more (več) priti, tožeča stranka jo je izpolnila že prostovoljno.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - izgradnja nove komunalne opreme - pogoji za odmero komunalnega prispevka
Občina je z nakupom solastniškega deleža tožnikov na vodovodu ustvarila situacijo, kot jo predvideva 156. člen ZUreP-2, in je potrebno od nakupa dalje šteti njo kot graditeljico vodovoda. Pri tem vir, ki ga je občina uporabila za financiranje komunalne opreme, ne vpliva na obveznost plačila komunalnega prispevka.
inšpekcijski ukrep - priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - odprava odločbe po nadzorstveni pravici - zavrnitev predloga
Tožbenemu očitku, da se v izpodbijani odločbi navaja le predpise, ki prvostopenjskemu organu dajejo splošno pristojnost za izdajanje odločb v upravnem postopku, po presoji sodišča ni mogoče pritrditi. Stvarna pristojnost kaže na delovno področje organov ter obstaja v pravici in dolžnosti organov, da na določenem delovnem področju opravljajo z zakonom ali drugim predpisom določene naloge.