OZ člen 45, 46, 49, 1054, 1054/1. Posebne gradbene uzance (1977) člen 118.
gradbena pogodba - pravna narava končnega obračuna del
Glede na pravno naravo končnega obračuna (zunajsodna poravnava), tožnica v postopku tudi ne more biti uspešna s sklicevanjem na zmoto glede učinkov podpisa predmetnega zapisnika oz. na to, da ni bilo njene volje, da so z njim zajeta tudi sedaj vtoževana dela. Za tak posel veljajo splošne določbe o dvostranskih pogodbah, če ni v poglavju OZ o poravnavi določenega kaj drugega (1. odstavek 1054. člena OZ). To pa pomeni, da dogovor velja, razen če ga podpisnik ne izpodbije zaradi morebitnih napak (npr. razveljavitev pogodbe v primeru grožnje, bistvene zmote, prevare - 45., 46. in 49. člen OZ), kar tožnica ni storila.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - neopravljena zapuščinska obravnava
Zapustnica je za časa svojega življenja razpolagala z vsem svojim premoženjem tako, da je sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pri čemer je bila izročitev premoženja odložena do njene smrti.
Sodišče prve stopnje je ustrezno ovrednotilo ugotovljene obteževalne okoliščine, pri čemer je upoštevalo tako težo kaznivih dejanj kot stopnjo kazenske odgovornosti obdolženca in nevarnost samih dejanj. Res je, da priznanje krivde ne more imeti enake teže, če je podano na samem začetku kazenskega postopka, kot če je podano med dokaznim postopkom, vendar je bilo v konkretni zadevi tudi takšno priznanje krivde pravilno upoštevano kot olajševalna okoliščina, saj je obdolženec kaznivo dejanje vendarle obžaloval in s svojim priznanjem, kot je to pravilno ocenilo že sodišče prve stopnje, tudi prispeval k hitrejšemu zaključku kazenskega postopka, saj bi se lahko ta z dokazovanjem še zavlekel.
Obveznost lahko izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji. Ker je toženka že sama izpolnila obveznost do upnika, tožnica ni imela podlage za izdajo računa, s katerim je prefakturirala račun upnika. Pravni interes toženke ni pravno pomembno dejstvo v obravnavnem primeru.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062419
KZ-1 člen 49, 49/2, 54, 54/1. ZKP člen 8, 8/1, 8/6, 285c, 285č, 285č/4, 442, 442/1.
pravica do uporabe svojega jezika - predobravnavni narok - narok za izrek kazenske sankcije - sojenje v nenavzočnosti - kaznovalni predlog državnega tožilca - pravna opredelitev - nadaljevano kaznivo dejanje - povezovalni elementi - časovna povezanost - istočasno ali zaporedoma
Pritožnik zmotno zatrjuje, da mu je bilo sodišče prve stopnje dolžno zagotoviti sodnega tolmača že zgolj zato, ker je tujec.
Sodišče prve stopnje ni formalno na zapisnik in v obrazložitvi sodbe ugotavljalo izpolnjenosti pogojev za sojenje v nenavzočnosti. Izpolnjenost formalnih pogojev je razvidna iz podatkov spisa, saj gre za podatke procesne narave - obdolženec je bil v redu povabljen na narok za izrek kazenske sankcije, izrecno se je odpovedal pravici do sojenja v navzočnosti in je imel možnost se izreči o obtožbenem očitku na predobravnavnem naroku. Izpolnjenost materialnega pogoja pa izhaja iz ravnanja sodišča prve stopnje, ki je nadaljevalo z izvajanjem dokazov na naroku za izrek kazenske sankcije, torej je po načelu proste presoje dokazov ocenilo, da obdolženčeva navzočnost na naroku ni nujna.
Za uporabo instituta nadaljevanega kaznivega dejanja morajo biti primarno izpolnjeni stalni elementi, katerim se morajo pridružiti še variabilni elementi. V kolikor niso izpolnjeni stalni elementi, med katere sodi tudi element časovne povezanosti dejanj, niso izpolnjeni pogoji za uporabo instituta nadaljevanega kaznivega dejanja. Element časovne povezanosti dejanj zahteva, da so dejanja izvršena istočasno ali zaporedoma, da gre torej za serijsko dejavnost storilca. V konkretnem primeru obdolženca očitanih kaznivih dejanj nista storila istočasno. Med posameznimi dejanji je časovni presledek, zato je potrebna presoja, ali gre morebiti za zaporedno izvrševanje kaznivih dejanj. Pritožbeno sodišče se strinja s presojo sodišča prve stopnje, da ne. Pojem zaporednosti je po stališču sodne prakse potrebno razlagati restriktivno, t.j. tako, da se približa pojmu istočasnosti. Ker gre za dejansko vprašanje, je presoja o izpolnjenosti slednjega odvisna od okoliščin posameznega primera.
Pogodbenih omejitev pravice razpolaganja s poslovnim deležem ni mogoče upoštevati tudi pri prisilnem razpolaganju v postopku unovčevanja premoženja stečajnega dolžnika.
Pritožbeno stališče, da sta določbi sedmega in osmega odstavka 481. člena ZGD-1 lex specialis do splošnih določb ZFPPIPP, je ob povedanem zmotno, pritožbeni očitki v tej smeri pa neutemeljeni.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062769
KZ-1 člen 186, 186/1. ZKP člen 371, 371/1, 371/1-11, 378, 378/4.
kaznivo dejanje neupravičenega prometa s prepovedanimi drogami - seja pritožbenega sodišča - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo odločbe - odločba o odvzemu premoženjske koristi
Pritožnik v pritožbi uveljavlja bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP tudi, ker se v izreku izpodbijane sodbe, v enem od izvršitvenih dejanj opisanih pod točko 1 izreka izpodbijane sodbe, konkretno za datum 12. 7. 2020 obdolžencu očita prodaja heroina, v obrazložitvi pa se glede tega izvršitvenega ravnanja navaja kokain. Čeprav je potrebno pritrditi pritožbi, ko navaja, da navedeno predstavlja nasprotje med obrazložitvijo in izrekom, pa ob dejstvu, da je več kot očitno, da gre za isto izvršitveno ravnanje 12. 7. 2020 v W. ulici, pri čemer je v obrazložitvi sodbe navedeno, da je šlo za prodajo oziroma nakup 1/4 grama kokaina za 20,00 EUR, v izreku pa je navedeno (12. 7. 2020 ob 12.00 uri v W. ulici) prodaja 0,25 g, torej 1/4 grama heroina za znesek prav tako 20,00 EUR, ko gre torej zgolj za napačno poimenovanje prepovedane droge, navedeno ne predstavlja odločilnega dejstva. Oboje, tako heroin kot kokain sta prepovedani drogi in zgolj napaka v zapisu oziroma v poimenovanju prepovedane droge (pri isti količini in isti vrednosti) ne prestavlja bistvene kršitve določb ZKP, kot to v pritožbi zatrjuje pritožnik. Kot odločilna dejstva se namreč štejejo le tista dejstva oziroma okoliščine, ki so znaki kaznivega dejanja in tista, od katerih je odvisna uporaba posamezne določbe kazenskega zakona.
delna sodba - stopničasta tožba - vpogled v poslovne knjige - dokazna stiska - pregled poslovanja družbe
Pri stopničasti tožbi gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, pri čemer se prvi zahtevek glasi na pridobitev dejstev in dokazov v povezavi s postavitvijo drugega, dajatvenega zahtevka, kadar pride tožeča stranka v takšno trditveno in dokazno stisko, da dajatvenega zahtevka ne more konkretizirano opredeliti. Stopničasta tožba pride v poštev, kadar ima stranka nek samostojen materialnopravni zahtevek, pri čemer je lahko pravna podlaga za razkritje informacij zakonska ali pogodbena.
Tožeča stranka bo šele z vpogledom v poslovne knjige tožene stranke lahko ugotovila pravno relevantna dejstva, tj. kakšni so bili prihodki tožene stranke, kar je odvisno od količine in cene prodanih produktov, in kakšni so bili stroški produktov. Pri stopničasti tožbi gre v okviru prvega dela zahtevka, s katerim se skuša odpraviti trditvena in dokazna stiska tožnika, zgolj za razkritje določenih informacij in listin, ne pa tudi že za njihovo nadaljnjo ocenjevanje, vrednotenje in presojo.
Ob tem, ko nestrinjanje pravdne stranke na način, kot je bilo izraženo v obravnavani zadevi, ni razlog za določitev novega izvedenca, je sodišče prve stopnje zaradi neobstoja pogojev po čl. 254/2 in 254/3 ZPP pravilno zavrnilo predlog za ponovitev dokazovanja z imenovanjem novega izvedenca. Odločanje o tem je v presoji sodišča.
Sicer pa je odškodnina za strah enotna kategorija, prvostopno sodišče pa je okoliščine, ki jih pritožbi ponovno izpostavljata, vključno s prepričljivima izpovedbama obeh tožnikov o načinu in intenzivnosti doživetega strahu ob ugotovljenem konkretnem5 poškodovanju6, v celoti upoštevalo pri sekundarnem strahu.
kaznivo dejanje spolnega napada na osebo, mlajšo od petnajst let - kaznivo dejanje, storjeno v tujini - glavna obravnava v nenavzočnosti obdolženca - načelo neposrednosti - sodelovanje izvedenca - zavrnitev dokaznih predlogov - prosta presoja dokazov v kazenskem postopku - veljavnost kazenskega zakona za kazniva dejanja, storjena v tujini - dvojna kaznivost (identiteta norme) - zaporna kazen
Navedene kršitve zato, ker sodišče prve stopnje ni pridobilo prevoda 158. člena Kazenskega zakona Republike Hrvaške in se v sodbi ni opredelilo do identite norme, niso podane. Gre za pomanjkljivost v postopku pred sodiščem prve stopnje, ki jo je odpravilo pritožbeno sodišče in pritožba tudi nima prav, ko trdi, da bi morala biti v postopku "v materialnem in procesnem smislu" uporabljena določba hrvaškega Kazenskega zakonika. Sodišče v postopku le ugotavlja, ali je dejanje kaznivo po pravu obeh držav in ali niso podani razlogi, zaradi katerih bi bilo sojenje pred pred sodiščem v Republiki Sloveniji izključeno, podatek o tujem pravu pa lahko pridobi tako, da samo neposredno vpogleda v tuj kazenski zakon, kot je to storilo pritožbeno sodišče.
Pritožba trdi tudi, da bi se morali oškodovanki dobro spomniti, kdaj sta doživeli spolno zlorabo in dan, uro ter okoliščine natančno opisati, če bi jo res doživeli, ker si žrtev vsako spolno nasilje dobro zapomni. Zaključku pritožbe pa ni mogoče pritrditi, saj tega ne gre pričakovati niti od odraslih, kaj šele od otrok, ki spolno zlorabo doživijo v domačem okolju.
Napačno je stališče sodišča prve stopnje, da je toženčeva obveznost vračila stroškov prenehala na podlagi 117. člena OZ, ker je terjatev tožnice prenehala 25. 9. 2018, ko je štabna vodnica v elektronskem sporočilu kadrovnici zapisala, da toženec nima finančnih obveznosti do tožnice. Zgolj zaradi tega dogodka ni ugasnila obveznost toženca na vrnitev stroškov v sorazmernem delu in tudi ni postala nemogoča zaradi okoliščin, za katere toženec ne odgovarja (329. člen OZ).
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da za zavarovanje nedenarne terjatve zadošča že izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - soglasje k plačilu stroškov stečajnega postopka - plačilo pravdnih stroškov - tožba za povrnitev škode zoper stečajnega upravitelja - procesna sposobnost stečajnega dolžnika - povzročitev pravdnih stroškov
Stečajnemu dolžniku je bila aktivna legitimacija za tožbo zoper stečajno upraviteljico res priznana, kar pa ni odločilno za presojo, ali so stroški, ki jih je dolžan povrniti upraviteljici, ker v pravdi ni uspel, stroški stečajnega postopka. Odločilno je, da je stečajni dolžnik pravdo sprožil sam, iz spisovnih podatkov pa ne izhaja, da bi bila ta tudi v interesu upnikov.
URS člen 22, 23, 29, 34, 38. ZKP člen 18, 83, 83/2. ZNPPol člen 123, 128.
nedovoljeni dokazi - izločitev dokazov - preiskovalna dejanja, opravljena v tujini - dokazi, pridobljeni v tujini - izločitev dokazov pridobljenih v tujini - biološke sledi - evidence DNK preiskav - hramba DNK podatkov - ustavnosodna praksa
Odločitev prvostopenjskega sodišča, da iz spisa kot nedovoljene izloči dokaze po pripisu zavarovane DNK sledi obtožencu, je preuranjena. Ustavno sodišče RS je poudarilo, da je treba pri prenosu dokazov iz tujine v slovenski pravni sistem razlikovati med dvema dejanjema in sicer pridobivanjem dokazov v tujini in uporabo dokazov v slovenskem pravnem sistemu. Presodilo je, da s pridobitvijo dokazov v okviru preiskave, ki so jo tuji organi pregona opravili v tujini izven ozemeljske veljavnosti slovenske Ustave ter brez sodelovanja in brez pobude slovenskih organov pregona, določb slovenske Ustave ni mogoče kršiti. Pač pa je treba spoštovati temeljna ustavna procesna jamstva obdolženca, ki jih zagotavljajo 22., 23. in 29. člen Ustave pri uporabi na tak način pridobljenih dokazov v konkretnem kazenskem postopku v Republiki Sloveniji, torej ob prenosu takšnih dokazov v slovenski pravni sistem. To ne pomeni, da je treba izvedbo preiskovalnih dejanj v tujini v celoti, strogo presojati z vidika slovenske Ustave. Nezmožnost uporabe dokazov iz tujine zgolj zato, ker način njihove pridobitve (ki bi bil lahko sicer v skladu s tujo Ustavo) ne bi ustrezal temeljnim procesnim jamstvom slovenske Ustave, bi imela za posledico neučinkovitost kazenskega pregona pred slovenskimi sodišči. S tem bi bila kršena pozitivna dolžnost države, da zagotavlja varnost osebam na svojem ozemlju (34. člen Ustave).
DZ člen 153, 160, 160/3, 163, 163/2. ZPP člen 383, 383/3, 393, 393/4, 393/5, 398, 398/1, 398/2, 400. ZNP-1 člen 32, 32/1.
stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - načelo kontradiktornosti - stranski udeleženec - tožba na razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - razlog za zavrženje tožbe - zavrženje tožbe - sodna poravnava - pravni interes
Stiki pod nadzorom se določajo le v okviru začasne odredbe in so izjema, k njihovemu izdajanju je potrebno pristopiti restriktivno, torej zgolj v primeru, če je otrok ogrožen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00062822
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 314, 314/1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-5, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4. URS člen 14.
ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - izbrisna tožba - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - vpis lastninske pravice na nepremičnini - listine, ki so podlaga za vknjižbo - derivativna (izvedena) pridobitev - pravnomočna sodna odločba - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - vloženo izredno pravno sredstvo - delna sodba - presoja ustavnosti zakona - stroški pritožbenega postopka
Toženčeva lastninska pravica se je vpisala na podlagi pravnomočne odločbe ter je posledično zajeta s 4. točko tretjega odstavka 243. člena ZZK-1. Vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe je mogoče izbrisati le, če je bilo proti taki sodbi vloženo izredno pravno sredstvo in je bila pravnomočna sodba razveljavljena ali spremenjena. Izpolnitve teh dveh kumulativnih pogojev pa tožnik ni izkazal.
ZPP člen 236, 286b, 286b/1.. ZDR-1 člen 155, 156, 156/1.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.
vojak - misija - neizkoriščen tedenski počitek - dnevni počitek - premoženjska škoda - dokazna ocena - soočenje prič - urna postavka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Ker je tožnik po ugotovitvi sodišča prve stopnje naloge opravljal prav vsak dan na misiji, tožena stranka v pritožbi neutemeljeno zatrjuje odsotnost ugotovitev o tem, da jih je opravljal tudi ob nedeljah in na dneve, ki so bili v evidencah tožene stranke zabeleženi kot prosti.
Utemeljen je pritožbeni očitek tožene stranke, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o odškodnini, ki jo je tožniku iz naslova nezagotovljenega dnevnega počitka prisodilo v višini vsakokratnih 11 ur, zmotno izhajalo iz koncepta dnevnega počitka kot vsebinsko enovite pravice.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062885
OZ člen 179. ZPP člen 163, 163/4.
škodni dogodek - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - pravična denarna odškodnina - vmesna sodba - primarni in sekundarni strah - porušeno duševno ravnovesje - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - dokaz s sodnim izvedencem - nedovoljena pritožbena novota - odločitev o stroških postopka - poseben sklep o višini stroškov
Za priznanje odškodnine za strah mora biti podana dovolj visoka stopnja intenzivnosti strahu in trajanja. Tožnik je sicer utrpel nek strah, vendar ta ni pravno priznan. Izpovedal je, da je šlo za njemu neprijetno situacijo. Zgolj neprijetni občutki oziroma občutki nelagodja, ob odsotnosti (dokazanih) trditev o porušenem duševnem ravnovesju v nekem daljšem časovnem obdobju, ne morejo voditi v zaključek, da je tožnik ob škodnem dogodku doživljal intenziven strah.
ZST-1 člen 11, 11/1, 11/5, 12a, 12a/2, 13, 13/3. ZSVarPre člen 11, 20. ZUPJS člen 42, 43, 44, 45. ZBPP člen 41, 42, 43.
sodna taksa - predlog za oprostitev plačila sodne takse - pogoji za oprostitev plačila sodne takse - odločanje o predlogu za oprostitev plačila sodne takse - dohodkovni kriterij - tekoči dohodki - potek časa
V primeru, ko je med vložitvijo predloga za taksno oprostitev in odločanjem sodišča preteklo daljše obdobje in so se prejemki predlagatelja v tem času občutno spremenili, je ob upoštevanju temeljnih določb ZST-1, ZUPJS ter ZBPP kot tudi samega namena instituta oprostitve plačila sodne takse po presoji pritožbenega sodišče edino pravilno, da se upoštevajo tekoči dohodki predlagatelja iz zadnjih treh koledarskih mesecev pred odločanjem o predlogu za taksno oprostitev.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062393
ZKP člen 52, 52/1, 265, 265/1, 369, 369/4.
predlog za kazenski pregon - rok za podajo predloga - pravočasnost predloga za pregon - prištevnost obdolženca - pritožbena novota - dvom v prištevnost - razveljavitev sodbe
Rok za podajo predloga za kazenski pregon materialni rok, v katerem lahko oškodovanec uveljavlja materialno pravico do kazenskega pregona, ki mu jo daje kazenski materialni zakon (KZ-1) in s potekom katerega oškodovanec dokončno izgubi pravico, ki jo ima po materialnem zakonu.
Prištevnost se praviloma domneva, toda v primeru, ko nastane dvom v prištevnost, je sodišče po določbah prvega odstavka 265. člena ZKP dolžno odrediti psihiatrični pregled obdolženca.