poslovodja - odškodninska odgovornost delavca - premoženjska škoda - pritožbene novote - vzročna zveza
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da je toženec tožeči stranki kot delodajalcu povzročil škodo v višini 31.230,00 EUR, saj gotovine v tem znesku, ki jo je sprejel od kupcev, ni položil na račun tožeče stranke, temveč jo je naklepno ali vsaj iz hude malomarnosti zadržal zase. Tožeča stranka je za navedeni znesek oškodovana, s tem pa so izpolnjeni vsi elementi odškodninske odgovornosti (protipravno ravnanje, škoda, vzročna zveza med protipravnim ravnanjem in škodo ter krivda).
Nepravilna je presoja sodišča prve stopnje, da sta stranki v nasprotju s prisilnimi predpisi in zato nično dogovorili zamudne obresti, ki naj bi pričele teči še pred nastankom dolžnikove zamude. Pogodbena obveznost toženke za plačilo obresti od plačanih stroškov specializacije ni odvisna od nastopa zamude v smislu 378. člena OZ, saj pogodbeno določene obresti tečejo od dne, ko je bil posamičen strošek specializacije s strani tožnice plačan, do dne prenehanja pogodbe o zaposlitvi (11. 6. 2017).
začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost dolžnika - izostanek z naroka - opravičljiv razlog za izostanek z naroka - nepismena oseba - nedovoljene pritožbene novote
Sodišče prve stopnje ni sledilo navedbam o nepismenosti pritožnika, pritožbeno zatrjevane okoliščine (pozabljivost, dopust) pa ne nalagajo sodišču, da narok preloži. Pritožnik svoje odsotnosti z naroka z ničemer ni opravičil (tega ni storil niti v pritožbi), še manj je o zatrjevanem dopustu v času od prvega do drugega naroka predložil kakršnekoli dokaze. Opravičilo stranke za izostanek z naroka tudi sicer samo po sebi ni ovira, da sodišče ne bi opravilo glavne obravnave in na njej izvedlo dokaznega postopka ter o zadevi meritorno odločilo.
Pogoja za preložitev naroka sta dva: opravičilo samo in opravičljiv razlog za izostanek, pri čemer mora biti to opravičilo podprto z dokazom. Dolžnik ničesar od navedenega ni izkazal.
ZPP člen 214.. ZDR-1 člen 85, 87, 87/2, 88, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-2.. KZ-1 člen 251, 251/1, 252, 252/1, 252/1-3.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - naklep - obrazložitev odpovedi - pisna seznanitev - seznanitev z razlogom za odpoved - zagovor delavca - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - načelo neposrednosti - vročanje
Obrazložitev, da so obstajale okoliščine, zaradi katerih bi bilo neupravičeno od toženke pričakovati, da tožniku omogoči zagovor, ni obvezna sestavina odpovedi. To pomeni, da odpoved ni nezakonita, če te obrazložitve nima. Zadošča, da toženka obstoj navedenih okoliščin dokaže v sodnem postopku.
Toženki v okoliščinah konkretnega primera ni mogoče očitati, da ni storila vsega, da bi tožnika pisno seznanila z očitanimi kršitvami in mu omogočila zagovor.
sodni register - vpis spremembe zastopnika v register - udeležba v postopku - nedovoljena pritožba - zavrženje pritožbe
Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je že Okrožno sodišče v Ljubljani s sklepom z dne 20. 10. 2022 udeležbo A. A. v predmetnem postopku zavrnilo. Navedeni sklep je pritožnik prejel 3. 11. 2022. Ker je v pritožbi izrecno navedel, da se pritožuje le zoper sklep z dne 20. 10. 2022, s katerim je bil opravljen vpis B. B. kot vršilke dolžnosti direktorja zadruge, ne pa tudi zoper sklep, s katerim mu je bila udeležba v postopku zavrnjena, je postal ta sklep pravnomočen dne 12. 11. 2022. Posledično pritožbeno sodišče ugotavlja, da je A. A oseba, ki ni imela pravice do pritožbe zoper sklep o vpisu spremembe zastopnika.
Ob tem, ko nestrinjanje pravdne stranke na način, kot je bilo izraženo v obravnavani zadevi, ni razlog za določitev novega izvedenca, je sodišče prve stopnje zaradi neobstoja pogojev po čl. 254/2 in 254/3 ZPP pravilno zavrnilo predlog za ponovitev dokazovanja z imenovanjem novega izvedenca. Odločanje o tem je v presoji sodišča.
Sicer pa je odškodnina za strah enotna kategorija, prvostopno sodišče pa je okoliščine, ki jih pritožbi ponovno izpostavljata, vključno s prepričljivima izpovedbama obeh tožnikov o načinu in intenzivnosti doživetega strahu ob ugotovljenem konkretnem5 poškodovanju6, v celoti upoštevalo pri sekundarnem strahu.
delna sodba - stopničasta tožba - vpogled v poslovne knjige - dokazna stiska - pregled poslovanja družbe
Pri stopničasti tožbi gre za objektivno kumulacijo zahtevkov, pri čemer se prvi zahtevek glasi na pridobitev dejstev in dokazov v povezavi s postavitvijo drugega, dajatvenega zahtevka, kadar pride tožeča stranka v takšno trditveno in dokazno stisko, da dajatvenega zahtevka ne more konkretizirano opredeliti. Stopničasta tožba pride v poštev, kadar ima stranka nek samostojen materialnopravni zahtevek, pri čemer je lahko pravna podlaga za razkritje informacij zakonska ali pogodbena.
Tožeča stranka bo šele z vpogledom v poslovne knjige tožene stranke lahko ugotovila pravno relevantna dejstva, tj. kakšni so bili prihodki tožene stranke, kar je odvisno od količine in cene prodanih produktov, in kakšni so bili stroški produktov. Pri stopničasti tožbi gre v okviru prvega dela zahtevka, s katerim se skuša odpraviti trditvena in dokazna stiska tožnika, zgolj za razkritje določenih informacij in listin, ne pa tudi že za njihovo nadaljnjo ocenjevanje, vrednotenje in presojo.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00062393
ZKP člen 52, 52/1, 265, 265/1, 369, 369/4.
predlog za kazenski pregon - rok za podajo predloga - pravočasnost predloga za pregon - prištevnost obdolženca - pritožbena novota - dvom v prištevnost - razveljavitev sodbe
Rok za podajo predloga za kazenski pregon materialni rok, v katerem lahko oškodovanec uveljavlja materialno pravico do kazenskega pregona, ki mu jo daje kazenski materialni zakon (KZ-1) in s potekom katerega oškodovanec dokončno izgubi pravico, ki jo ima po materialnem zakonu.
Prištevnost se praviloma domneva, toda v primeru, ko nastane dvom v prištevnost, je sodišče po določbah prvega odstavka 265. člena ZKP dolžno odrediti psihiatrični pregled obdolženca.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062885
OZ člen 179. ZPP člen 163, 163/4.
škodni dogodek - denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo - soprispevek k nastanku škodnega dogodka - pravična denarna odškodnina - vmesna sodba - primarni in sekundarni strah - porušeno duševno ravnovesje - načelo ekonomičnosti in hitrosti postopka - dokaz s sodnim izvedencem - nedovoljena pritožbena novota - odločitev o stroških postopka - poseben sklep o višini stroškov
Za priznanje odškodnine za strah mora biti podana dovolj visoka stopnja intenzivnosti strahu in trajanja. Tožnik je sicer utrpel nek strah, vendar ta ni pravno priznan. Izpovedal je, da je šlo za njemu neprijetno situacijo. Zgolj neprijetni občutki oziroma občutki nelagodja, ob odsotnosti (dokazanih) trditev o porušenem duševnem ravnovesju v nekem daljšem časovnem obdobju, ne morejo voditi v zaključek, da je tožnik ob škodnem dogodku doživljal intenziven strah.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00062819
KZ-1 člen 7, 7/2, 205, 205/1, 205/1-1, 246, 246/1, 246/2.
velika tatvina - zloraba negotovinskega plačilnega sredstva - obstoj kaznivega dejanja - opis dejanja v obtožnem predlogu - zakonski znaki kaznivega dejanja - pravna opredelitev kaznivega dejanja - časovna veljavnost kazenskega zakona - zakon, milejši za storilca - kasnejši zakon
Za kaznivo dejanje velike tatvine storjene na vdoren način, v času, ko naj bi jih obdolženec storil, je bila predpisana kazen zapora do 5 let, za kaznivo dejanje po drugem odstavku 246. člena pa kazen zapora do 3 let. Upoštevaje določbo 7. člena KZ-1, da se za storilca kaznivega dejanja uporablja zakon, ki je veljal ob storitvi kaznivega dejanja; če se po storitvi kaznivega dejanja zakon spremeni (enkrat ali večkrat) pa se uporablja zakon, ki je za storilca milejši, navedeno privede do zaključka, da je, upoštevaje navedeno zakonsko določbo, inkriminacija obdolžencu očitanega kaznivega dejanja po drugem odstavku 246. člena v zvezi s 54. členom KZ-1 (o obtožnem aktu) za storilca milejša in je zato bil pravilno uporabljen zakon, ki v času, ko naj bi bilo kaznivo dejanje storjeno, še ni veljal. Retroaktivna uporaba milejšega zakona v obravnavanem primeru je zato pravilna in potrebna.
Sodišče prve stopnje je pravilno pojasnilo, da za zavarovanje nedenarne terjatve zadošča že izkazana objektivna nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena ali precej otežena.
odškodninska odgovornost - objektivna odgovornost - nevarna stvar - padec na spolzkih tleh - padec med hojo - javna pohodna površina - jašek za meteorne vode - krivdna odškodninska odgovornost - odškodninska odgovornost zaradi opustitve vzdrževanja - protipravno ravnanje - opustitev dolžne skrbnosti - očiščenje kanalizacijskega jaška - nesrečno naključje
Pritožbeno sodišče soglaša z oceno sodišča prve stopnje, da je bil tožnikov padec plod nesrečnega slučaja oz. njegove premajhne pazljivosti, saj ni pogledal, kam je stopil, očitno pa je kljub sicer suhim pohodnim površinam stopil ravno na jašek, ki je bil po svoji naravi, in ne da bi toženki to morali preprečiti, spolzek.
OZ člen 190, 190/1, 193, 346, 353, 358, 358/3. ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 353, 358, 358-5. ZSV člen 16, 16/1, 16/3, 100, 100/2.
socialnovarstvene storitve - institucionalno varstvo odraslih - plačilo storitev za institucionalno varstvo - nadomestilo za invalidnost - dodatek za tujo nego in pomoč - navidezna zmotna uporaba materialnega prava - prekoračitev trditvene podlage - zakonske zamudne obresti - ugovor zastaranja - neupravičena pridobitev - plačilo nedolga - izdaja računa - periodični dohodek - zastaranje zamudnih obresti
Pritožbeno sodišče pritrjuje stališču sodišča prve stopnje, da toženec za izstavitev spornega računa glede zneska „izrednega nakazila" ni imel pravne podlage in do plačila po tem računu ni upravičen. Po neizpodbitih dejanskih ugotovitvah sodišča prve stopnje so bile vse storitve institucionalnega varstva, ki jih je toženec v spornem obdobju opravil za tožnika v celoti plačane že pred spornim tožnikovim nakazilom (del jih je plačal tožnik, ostalo pa je bilo plačano iz proračuna), toženec pa zaradi spornega poračuna ni prejel iz proračuna manj sredstev oziroma mu jih ni bilo treba v isti višini vrniti v proračun. Zato je sodišče prve stopnje pravilno presodilo, da je bil toženec s plačilom „izrednega nakazila" za že plačano obdobje za nazaj dejansko obogaten in mora neupravičeno prejeti znesek tožniku vrniti v skladu s 190. členom OZ. Nima prav pritožnik, da je s porčcunom periodicnih prejemkov (nadomestila za invalidnost in dodatka za tujo nego in pomoč), ki se je nanasal za nazaj, prišlo za nazaj do spremembe tožnikove zmožnosti, ker se je izboljšala njegova placilna sposobnost in mora tožnik zato k že opravljeni storitvi institucionalnega varstva prispevati več, kot je bilo sprva določeno. Tožnikovo plačilna sposobnost se je namreč izboljšala šele takrat, ko je sredstva po poračunu dejansko prejel. Šele od takrat dalje je imel tožnik boljše premoženjske razmere, torej bi mu toženec šele od takrat naprej lahko zaračunal višjo oskrbnino zaradi izboljšane plačilne sposobnosti. Pritožbeni očitek o zmotni uporabi materialnega prava je glede na navedeno v tem delu neutemeljen.
dokazni postopek - zaslišanje le ene stranke - (ne)izvedba dokaza z zaslišanjem - izostanek stranke z obravnave - ustni dogovor - uporaba nepremičnine - solastnina na nepremičnini - izključna uporaba solastnih nepremičnin - uporabnina - zapuščinski postopek
Toženka se vabilu na zaslišanje sodišča ni nikoli odzvala, odzvala se tudi ni na ponudbo, da se jo zasliši na domu ali da namesto zaslišanja zapiše svojo izjavo, svoje izostanke pa je opravičevala z zdravniškimi potrdili. Toženka ni pristopila niti na en narok za glavno obravnavo, vsakokrat se je opravičila iz zdravstvenih razlogov. Ravnanje sodišča prve stopnje, ki je v postopku zaslišalo le tožnico, toženke pa ne, je skladno s procesnimi pravili.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSC00063100
ZZK-1 člen 243.
izbrisna tožba - trditvena in dokazna podlaga tožbe - presoja po vseh pravnih podlagah
Sodišče je dolžno tožbeni zahtevek v pravdi preizkusiti po vseh pravnih podlagah, ki bi glede na postavljeni zahtevek in trditveno podlago pravdnih strank prišla v poštev za presojo utemeljenosti tožbenega zahtevka, čemur sodišče prve stopnje ni zadostilo.
DZ člen 153, 160, 160/3, 163, 163/2. ZPP člen 383, 383/3, 393, 393/4, 393/5, 398, 398/1, 398/2, 400. ZNP-1 člen 32, 32/1.
stiki pod nadzorom - ogroženost otroka - načelo kontradiktornosti - stranski udeleženec - tožba na razveljavitev sodne poravnave - izredno pravno sredstvo - razlog za zavrženje tožbe - zavrženje tožbe - sodna poravnava - pravni interes
Stiki pod nadzorom se določajo le v okviru začasne odredbe in so izjema, k njihovemu izdajanju je potrebno pristopiti restriktivno, torej zgolj v primeru, če je otrok ogrožen.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00062822
ZPP člen 154, 154/1, 155, 155/1, 165, 165/1, 314, 314/1. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-1, 40/1-5, 243, 243/1, 243/3, 243/3-4. URS člen 14.
ugotovitev neveljavnosti vknjižbe lastninske pravice - izbrisna tožba - izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila - zavezovalni in razpolagalni pravni posel - vpis lastninske pravice na nepremičnini - listine, ki so podlaga za vknjižbo - derivativna (izvedena) pridobitev - pravnomočna sodna odločba - vknjižba lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe - vloženo izredno pravno sredstvo - delna sodba - presoja ustavnosti zakona - stroški pritožbenega postopka
Toženčeva lastninska pravica se je vpisala na podlagi pravnomočne odločbe ter je posledično zajeta s 4. točko tretjega odstavka 243. člena ZZK-1. Vknjižbo lastninske pravice na podlagi pravnomočne sodbe je mogoče izbrisati le, če je bilo proti taki sodbi vloženo izredno pravno sredstvo in je bila pravnomočna sodba razveljavljena ali spremenjena. Izpolnitve teh dveh kumulativnih pogojev pa tožnik ni izkazal.
ZPP člen 236, 286b, 286b/1.. ZDR-1 člen 155, 156, 156/1.. ZObr člen 97f, 97f/2.. ZSSloV člen 53, 53/2.
vojak - misija - neizkoriščen tedenski počitek - dnevni počitek - premoženjska škoda - dokazna ocena - soočenje prič - urna postavka - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Ker je tožnik po ugotovitvi sodišča prve stopnje naloge opravljal prav vsak dan na misiji, tožena stranka v pritožbi neutemeljeno zatrjuje odsotnost ugotovitev o tem, da jih je opravljal tudi ob nedeljah in na dneve, ki so bili v evidencah tožene stranke zabeleženi kot prosti.
Utemeljen je pritožbeni očitek tožene stranke, da je sodišče prve stopnje pri odločitvi o odškodnini, ki jo je tožniku iz naslova nezagotovljenega dnevnega počitka prisodilo v višini vsakokratnih 11 ur, zmotno izhajalo iz koncepta dnevnega počitka kot vsebinsko enovite pravice.
pogodba o dosmrtnem preživljanju - neopravljena zapuščinska obravnava
Zapustnica je za časa svojega življenja razpolagala z vsem svojim premoženjem tako, da je sklenila pogodbo o dosmrtnem preživljanju, pri čemer je bila izročitev premoženja odložena do njene smrti.
Obveznost lahko izpolni ne le dolžnik, temveč tudi kdo tretji. Ker je toženka že sama izpolnila obveznost do upnika, tožnica ni imela podlage za izdajo računa, s katerim je prefakturirala račun upnika. Pravni interes toženke ni pravno pomembno dejstvo v obravnavnem primeru.