shranjevalna pogodba - pogodba za določen čas - pogodba za nedoločen čas - razvezni pogoj
S pritožbenim stališčem, da je bila pogodba sklenjena za določen čas zato, ker je bila sklenjena do prodaje stroja, ni mogoče soglašati. Skladno z določilom 62. člena OZ je pogodba sklenjena za določen čas takrat, kadar je rok določen v tednih, dnevih, mesecih ali letih. Vezava prenehanja pogodbe na nek dogodek, za katerega niti ni stoodstotno, da se bo sploh kdaj zgodil, pomeni sklenitev pogodbe pod razveznim pogojem, kot pravilno omenja sodišče prve stopnje.
ZLNDL člen 1. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1, 269/2.
tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - družbena lastnina - nepremičnine v družbeni lastnini - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini - lastninjenje družbene lastnine - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - izključitev priposestvovanja nepremičnine, ki je predmet lastninjenja - garaža na zemljišču v družbeni lastnini - najemno razmerje - obstoj najemnega razmerja - tipska pogodba - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - prodaja garaže - dobroverna lastniška posest - dobra vera kupca - trditveno in dokazno breme - negativno dejstvo - prevalitev dokaznega bremena - deklaratorni vpis v zemljiško knjigo - preverjanje - veriga prenosov - prevzem posesti
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica zgolj zaradi stanja zemljiške knjige in neposedovanja verige pogodb o prenosu razpolagalne pravice ni bila dolžna podvomiti o obstoju svoje lastninske pravice na garaži. Tožnica ob sklenitvi darilne pogodbe v letu 1982 tudi ni bila dolžna preverjati lastninskega stanja sporne garaže, ki jo je pošteno prevzela v posest od svoje pravne prednice, saj v konkretnem primeru ni bilo posebnih okoliščin, ki bi povprečno skrbnemu posestniku lahko vzbudile sum, da pravna prednica ni lastnica stvari. Glede na navedeno so neutemeljene tudi tovrstne pritožbene navedbe, ki poudarjajo pomen zemljiško knjižnega stanja.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062690
ZPP člen 153, 153/2, 154, 154/3, 286, 286/1.
zapleti med zdravljenjem - vestno in pravilno zdravljenje - ravnanje lege artis - mnenje izvedenca - pravočasna navedba dejstev - stroški izvedenca - brezplačna pravna pomoč - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Različna mnenja zdravnikov v postopku zdravljenja sama po sebi še ne morejo pomeniti neustreznega zdravljenja. Izvedenec je namreč potrdil, da je bilo zdravljenje opravljeno v skladu s pravili stroke.
Tožnik je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa opozorjen, katere so obvezne sestavine pritožbe (med njimi je tudi podpis pritožnika). V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določila 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP).
zahteva za izločitev sodnika - posebna pritožba ni dovoljena - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena strankina zahteva za izločitev sodnika, ni posebne pritožbe (peti odstavek 73. člena ZPP), kot je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo prvo sodišče. Sklep o zavrnitvi njegove zahteve za izločitev sodnice bo tožnik lahko izpodbijal v pritožbi zoper končno odločbo (tretji odstavek 363. člena ZPP).
ZD člen 194, 194/5, 207, 207/1. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 3, 3/2, 4, 15.
Peti odstavek 194. člena ZD določa, da sodišče, pri katerem je oporoka ali kateremu se oporoka predloži, to odpre in prebere, četudi je za zapuščinsko obravnavo pristojno kakšno drugo sodišče ali tuji organ. Ker je bila oporoka predložena Okrajnemu sodišču v Ljubljani, je to pravilno oporoko razglasilo, s tem pa ni sprejelo svoje pristojnosti za vodenje zapuščinskega postopka.
Glede na to, da sporno zemljišče v naravi predstavlja cesto, je pogodba zagotovo sklenjena v javnem interesu, morebitne napake volje druge toženke pri sklepanju pogodbe pa so lahko le razlog za razveljavitev pogodbe, ki jo lahko uveljavlja le pogodbenik, kar tožnik ni.
Zakon o pravdnem postopku (ZPP) v 1. odstavku 185. člena ne glede na razlog omogoča objektivno spremembo tožbe tudi v primeru, da zanjo tožena stranka ne poda soglasja. V 7. odstavku že citiranega člena je določeno, da posebne pritožbe zoper sklep, s katerim sodišče ugodi spremembi tožbe, ni. Zato v ravnanju prvostopnega sodišča, ki je sklep o dopustitvi spremembe tožbe sprejelo na glavni obravnavi dne 1. 2. 2022, in ga ustrezno zakonski določbi tudi pravilno obrazložilo9, kot je to nenazadnje izpostavila tudi tožeča stranka v odgovoru na pritožbo, ni zaznati očitane kršitve določb postopka.
Osnutek sodne poravnave ni pogodba obligacijskega prava. Sodna poravnava je sklenjena, ko zapisnik o sodni poravnavi preberejo in pred sodnikom podpišejo stranke (drugi odstavek 307. člena ZPP), ali ko stranke podpišejo pisni predlog poravnave, ki ga pripravi in strankam pošlje sodnik (četrti odstavek 307. člena ZPP).
garancija za brezhibno delovanje stvari - odgovornost podjemnika za napake - neobstoj vzročne zveze - garancijski list - popravilo vozila - okvara avtomobila
Izvedenec je strokovno argumentirano obrazložil, da okvara, ki je kmalu po popravilu motorja tožnikovega vozila povzročila, da vozilo ponovno ni vozno, ni v povezavi s popravilom, ki ga je izvršil toženec oziroma njegovi delavci.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063976
ZVEtL-1 člen 18, 19, 19/1, 24, 26, 26/3, 29, 29/1, 35. ZPP člen 291.
pripadajoče zemljišče - vzpostavitev etažne lastnine - narok v postopku za vzpostavitev etažne lastnine - neobligatornost naroka - vsebina pritožbe - klet - dokazni postopek - dokazna pravila - dokazna domneva - dokaz s sodnim izvedencem - uporaba določb nepravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - denacionalizacija
Udeleženci so bili v dolgotrajnem denacionalizacijskem postopku ves čas v sporu z nasprotnim udeležencem, kaj predstavljajo v njegovi kupoprodajni pogodbi drugi prostori, ki so bili poleg stanovanja izvzeti iz denacionalizacije, zato je sodišče svojo odločitev pravilno kot bolj verjetno oprlo na listine. Ob tem pa se je ustrezno opredelilo tudi do mnenj sodnih izvedencev geodetov iz denacionalizacijskega postopka.
skupno premoženje - izpraznitev in izročitev stanovanja - posebno premoženje zakonca - originalna in pravnoposlovna pridobitev lastninske pravice
Dejstvo, da nepremičnina spada v skupno premoženje, pomeni, da sta nosilca lastninske pravice na njej oba zakonca skupaj kot kolektiv. Zakonec originarno pridobi lastninsko pravico na neoddeljenem delu skupnega premoženja ne glede na vpis v zemljiško knjigo. Zakonca, ki z delom pridobita stanovanje za bivanje, imata tako oba pravico do njegove posesti, čeprav je stanovanje vknjiženo le na enega od njiju. Sodna praksa je že zavzela stališče, da dejstvo, če eden od zakoncev v pravno poslovni pridobitvi premoženja ne izpolnjuje posebnih pogojev za pridobitev lastninske pravice (med katerimi je npr. tudi državljanstvo RS), to na nastanek obstoja skupnega premoženja kot takšnega nima vpliva. To pomeni, da ima tudi takšen zakonec, ki pogodbe ni sklenil, na skupnem premoženju vsa upravičenja, to pa vse dokler skupno premoženje med zakoncema ni razdeljeno.
tožbeni zahtevek na razveljavitev oporoke - pisna oporoka pred pričami - neveljavnost oporoke - razveljavitev oporoke - razveljavitev oporoke zaradi oporočiteljeve nesposobnosti - oporočna sposobnost - zmota o dejstvih - neobstoječa oporoka - ničnost oporoke - oblikovanje zahtevka
Če pisne oporoke pred pričami zapustnik ne podpiše, če jo ne podpišeta priči ali če zapustnik ne izjavi, da je to njegova oporoka, takšna oporoka pred pričami sploh veljavno ne nastane oziroma je nična. Tožnika bi v takšnem primeru lahko postavila tožbeni zahtevek za ugotovitev ničnosti oporoke. V primeru suma na ponarejenost zapustničinega podpisa bi lahko postavila zahtevek za ugotovitev nepristnosti listine (oporoke) po prvem odstavku 181. člena ZPP. Postavila pa sta oblikovalni, razveljavitveni zahtevek, zato je treba vse njune navedbe presojati skozi to prizmo. Razveljavitev oporoke se lahko zahteva zaradi oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje ali zaradi tega, ker oporočitelj še ni bil star 15 let, ali zaradi grožnje oziroma sile, zvijače ali zmote (prvi odstavek 61. člena ZD).
Tožnika dejstva, da oporoka ni veljavno nastala oziroma da je v resnici zapustnica ni podpisala, nista uspela dokazati. Imela sta možnost dokazovanja z izvedencem grafologom, pa sta ta dokazni predlog opustila. Prav tako nista dokaz(ov)ala, da zapustnica ni bila razsodna, saj sta opustila tudi dokazni predlog za postavitev sodnega izvedenca psihiatrične oziroma medicinske stroke. Nazadnje so njune navedbe o zvijači ali zmoti povsem pavšalne, zato razveljavitveni zahtevek ne more biti utemeljen niti iz tega razloga.
Pravna teorija in sodna praksa sta se glede zahtevkov po 133 členu ZZZDR oziroma 199. člena DZ že izrekli, da tisti, ki je koga preživljal z darilnim namenom oziroma brez namena zadolžiti njegovega zavezanca za preživljanje, ne more zahtevati povračila.
DZ člen 153. ZNP-1 člen 6, 6/2. ZPND člen 19, 22a, 22a/8, 22b, 22b/4.
ukrepi po zpnd - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - nasilje v družini - psihično nasilje - odločanje po uradni dolžnosti - varstvo koristi otroka - pristnost izjave - indično sklepanje - odločanje o stroških po prostem preudarku
Sodišče prve stopnje je s pretežno verjetnostjo ugotovilo, da je nasprotni udeleženec večkrat izvajal nasilje nad mladoletnimi otroki in tudi, da je izrekel inkriminirane grožnje na račun predlagateljev.
Pristnost neke izjave (v smislu njene resničnosti, skladnosti z objektivno resnico) ni mogoče ugotavljati zgolj z branjem oziroma ogledovanjem listine, ki vsebuje izjavo, temveč med drugim z zaslišanjem osebe, ki je izjavo dala, in morebitnih drugih oseb, ki vedo kaj povedati o okoliščinah podane izjave.
DRUŽINSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00063331
ZIZ člen 272, 272/1. ZZZDR člen 12, 12/2, 20, 51, 64.
tožba na ugotovitev obsega skupnega premoženja - nastanek skupnega premoženja - obseg skupnega premoženja - nastanek lastninske pravice - vprašanje obstoja zunajzakonske skupnosti - zakonski zadržek za obstoj zunajzakonske skupnosti - sklenitev kupoprodajne pogodbe - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe v zavarovanje nedenarne terjatve - obstoj terjatve - vlaganja v nepremičnino - izbris prepovedi odtujitve in obremenitve
Premoženje, ki ga je imel zakonec ob sklenitvi zakonske zveze, je po 51. členu ZZZDR, ki je veljal v relevantnem obdobju, ostalo njegova last, premoženje, ki sta ga zakonca pridobila z delom v času trajanja zakonske zveze, pa je bilo njuno skupno premoženje. Dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, je imela zanju enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi sklenila zakonsko zvezo, če ni bilo razlogov, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med njima neveljavna (drugi odstavek 12. člena ZZZDR). Po 20. členu ZZZDR nihče ni mogel skleniti nove zakonske zveze, dokler njegova prej sklenjena zakonska zveza ne preneha ali ni razveljavljena. ZZZDR je v 64. členu uredil prenehanje zakonske zveze z razvezo zakonske zveze. Odločitev o razvezi je bila pridržana sodišču.
Ker zakonska zveza med tožencem in njegovo tedanjo ženo ob sklenitvi kupoprodajne pogodbe v aprilu 2008 še ni bila razvezana, je pravilno stališče v izpodbijanem sklepu, da ni verjetno izkazano, da bi bile nepremičnine, ki so bile predmet prenosa, skupno premoženje pravdnih strank. Za obstoj zakonskega zadržka ni odločilno, ali je tedaj še obstajala življenjska skupnost med tožencem in njegovo ženo. Ključno je, da zakonska zveza še ni bila razvezana.
Niti iz navedbe o vrsti vlaganj niti iz primerjave med njihovo vrednostjo in vrednostjo nepremičnin ne izhaja verjetnost, da bi bila z vlaganji spremenjena identiteta nepremičnin, to – in ne pravna podlaga zahtevka – pa je po stališčih sodne prakse, na katera se sklicuje pritožnica, odločilno.
ZVEtL-1 člen 18, 19, 23, 23/6. ZNP-1 člen 42. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
postopek za vzpostavitev etažne lastnine - posamezni del stavbe - splošni skupni del - lastništvo posameznega dela stavbe - posebni skupni del - odsotnost odločilnih razlogov - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotje med razlogi - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - ureditev dostopa - sporna višina solastniških deležev
Zaradi številnih ugotovljenih pomanjkljivosti je bilo treba izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v nov postopek.
Po šestem odstavku 23. člena ZVEtL-1 se šteje, da je idealni delež solastnine vsakokratnega lastnika posameznega dela stavbe na skupnih delih stavbe enak razmerju med površino posameznega dela stavbe in skupno površino vseh posameznih delov stavbe. Zmotno je zato upoštevanje skupnih delov 11 in 12 pri izračunu solastninskih deležev etažnih lastnikov glede skupnih delov.
zavrženje pritožbe kot prepozne - pogoji za zavrženje vloge - vročanje sodnih pisanj - osebna vročitev - obvestilo o pisanju v hišnem predalčniku - rok za prevzem pošiljke - iztek roka - fikcija vročitve - nastop fikcije vročitve - vročitev s potekom petnajstdnevnega roka - rok za vložitev pritožbe - začetek teka roka za pritožbo - iztek roka na nedeljo - zamuda roka za vložitev pritožbe - sestava sodišča prve stopnje - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
V konkretnem primeru je bil, kot izhaja iz obvestil sodišču o opravljeni vročitvi, poskus osebne vročitve pisanja toženi stranki in stranskemu intervenientu dne 28. 4. 2022 neuspešen, zato sta jima bili tega dne v hišnem predalčniku puščeni obvestili, v katerih je bilo navedeno, kje se sodni pisanji nahajata in rok petnajstih dni, v katerem ga morata dvigniti. Ker ne tožena stranka ne stranski intervenient pisanja nista dvignila, je z iztekom petnajstega dne, to je 13. 5. 2022, na podlagi četrtega odstavka 142. člena ZPP nastopila fikcija vročitve. Naslednji dan, to je 14. 5. 2022, je pričel teči petnajstdnevni pritožbeni rok, ki se je (ker je bil zadnji dan roka nedelja) iztekel 13. 6. 2022. Pritožbi, ki sta jih vložila tožena stranka in stranski intervenient 14. 6. 2022, sta bili zato prepozni (drugi odstavek 343. člena ZPP).
odškodninska odgovornost - objektivna ali krivdna odgovornost - delo na strehi - poskusno delo - delo - nevarna dejavnost - nepričakovano ravnanje oškodovanca - varnostni pas - skrajna skrbnost - deljena odgovornost
Ob upoštevanju sodbe VS RS II Ips 33/2021, v kateri je Vrhovno sodišče strnilo in izostrilo dotedanja stališča sodne prakse o vsebini navedenih določb OZ, se nepričakovanost oškodovančevega ravnanja presoja po merilu skrajne skrbnosti. V nasprotnem primeru bi bila zaveza objektivno odgovorne osebe olajšana prek razumnih meja, to pa bi bilo v nasprotju z namenom, zaradi katerega je zakonodajalec za imetnike nevarnih stvari določil objektivno odgovornost. Med upravljavčeve rizike sodijo zato tudi tista neprevidna in nepremišljena ravnanja oškodovanca, ki bi jih delodajalec moral pričakovati in bi jih lahko preprečil. Pri presoji, ali in za kolikšen delež naj se zaradi ravnanja oškodovanca zmanjša prisojena odškodnina, pa je treba upoštevati, - kolikšnega pomena je bila za nastanek določene škode sama nevarnost, ki izvira iz dejavnosti, - ali je k nastanku škode prispevalo tudi morebitno neskrbno ravnanje delodajalca in - kakšna je teža oškodovančevega neskrbnega ravnanja in koliko je to ravnanje vplivalo na nastanek škode.
ZPŠOIRSP člen 11, 11/1. ZOR člen 154, 154/1, 189, 189/3.
odškodnina za nezakonit izbris iz registra stalnega prebivalstva - denarna odškodnina - nepremoženjska in premoženjska škoda - povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček (zaslužek) - dokazno breme glede izgubljenega dobička - obstoj vzročne zveze - teorija adekvatne vzročnosti - odločanje na podlagi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja
Za materialnopravno pravilno presojo je treba odgovoriti na vprašanje, ali obstoji vzročna zveza med protipravnim izbrisom tožnika iz registra stalnega prebivalstva RS in zatrjevano premoženjsko škodo - izgubljenim zaslužkom tožnika.
Tožnik zatrjuje in dokazuje, da je vrsto let opravljal dejavnost prevozništva, novembra 1991 je dejavnost zaradi sezonske narave dela začasno zaprl in bi z delom spomladi 1992 nadaljeval, vendar ni mogel, ker je bil izbrisan iz registra stalnega prebivalstva RS. Toženka pa trdi in dokazuje, da je bil razlog za zaprtje dejavnosti tožnika slabo poslovanje oziroma pomanjkanje potreb po njegovih storitvah ter da bi se tožnik kljub izbrisu lahko zaposlil. Vprašanje obstoja vzročne zveze je tako dejansko kot pravno: gre za pravno vrednotenje ugotovljenega dejanskega stanja. Treba je presoditi, katero ravnanje je bilo v okoliščinah konkretnega primera odločilen vzrok za tožnikovo brezposelnost v času izbrisa. Stališče izpodbijane sodbe, da za presojo vzročne zveze med protipravnim izbrisom in nastalo škodo ni pomembno, zakaj je tožnik oktobra 1991 zaprl samostojno dejavnost in ali je do zaprtja samostojne dejavnosti ustvarjal zaslužek ter kakšen je ta bil, ni pravilno.