sklep o dedovanju - izločitev iz zapuščine - obseg zapuščine - nov sklep o dedovanju - reševanje predhodnega vprašanja - prekinitev zapuščinskega postopka in napotitev na pravdo - spor o obsegu zapustnikovega premoženja - zmotna uporaba materialnega prava
Sporov, ki se nanašajo na sestavo zapuščine in na izločitev dela premoženja iz zapuščine, zapuščinsko sodišče nikoli ne sme reševati samo, ne glede na to, ali gre za spor o dejstvih ali za spor o uporabi prava ali o obojem.
vpis v zemljiško knjigo - napaka pri vknjižbi v zemljiško knjigo - vknjižba služnostne pravice - stvarno breme - poočitev - nastanek novih parcel - nastanek služnosti - ugotovitev obstoja služnosti - prenehanje služnosti - izbris iz zemljiške knjige - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - dobrovernost kasnejšega pridobitelja nepremičnine - raziskovalna dolžnost - dopustitev spremembe tožbe - pravna podlaga tožbenega zahtevka
Ne glede na manjkajoč vpis v zemljiški knjigi sta se stvarna služnost in stvarno breme ob združitvi in kasnejši delitvi parcel prenesla. Zemljiškoknjižni prenos obstoječih pravic in bremen s služeče nepremičnine na novo nastale parcele namreč nima konstitutivnega učinka, ampak do prenosa pride že na podlagi zakona.
OZ člen 12, 18, 994, 994/1. ZPP člen 188, 188/2, 216, 216/1.
družbena pogodba (societas) - poslovno sodelovanje - vsebina pravnega razmerja - delitev koristi - prosta dokazna ocena - izpodbijanje dokazne ocene - konkludentna izjava volje - pasivnost stranke
Tožena stranka je v pritožbi selektivno povzela komentar 18. člena OZ, saj je v delu, ki ga je tožena stranka izpustila, zapisano, da molk ali pasivnost stranke že po naravi stvari ne izraža volje za sklenitev pogodbe in da molk le v izjemnih primerih pomeni voljo za sklenitev pogodbe. Četudi je med strankama sicer obstajala trajajoča praksa glede plačevanja računov po likvidnostnih planih tožene stranke, to še ne pomeni, da je pasivnost tožnika glede uveljavljanja sankcij zaradi zamude pri plačilih šteti za njegovo soglasje pri spremembi pogodbeno dogovorjenega roka. Določba 12. člena OZ ima glede upoštevanja prakse, vzpostavljene med strankama, razlagalno in ne regulativno funkcijo, in se uporabi v primerih, ko je med strankama nekaj pomanjkljivo ali nejasno dogovorjeno, kar pa ni primer v obravnavani zadevi, kjer sta bili stranki sicer pogodbeno dogovorjeni za 30-dnevni plačilni rok.
izvršba na uveljavitev nedenarne terjatve - ponovno motenje posesti - izrek sklepa o izvršbi - prepoved bodočih motilnih dejanj - nadomestno dejanje - izvršilno sredstvo - denarno kaznovanje upnika
Izvršba je bila predlagana le zaradi odstranitve ograje (in ne tudi korit ali podobnih predmetov) in le glede tega je bila izvršba tudi dovoljena. Upnik je glede na izvršilni naslov imel možnost predlagati izrek denarne kazni tudi glede obveznosti, da dolžnik opušča tudi druga motilna dejanja, vendar tega ni storil (navedeno ima možnost storiti v novem predlogu za izvršbo), posledično pa izvršba glede bodočih motilnih dejanj ni bila dovoljena.
Zaradi izterjave obveznosti, ki predstavlja nadomestno dejanje, izrekanje in izterjava denarnih kazni kot izvršilno sredstvo materialnopravno ne pride v poštev.
Sodišče izreče denarno kazen upniku, ki je pridobil sklep o izvršbi na podlagi predloga za izvršbo, ki ga je vložil z namenom škodovati drugemu ali s ciljem, ki je v nasprotju z dobrimi običaji, vestnostjo in poštenjem. Navedeno ne omogoča kaznovanja upnika že zgolj iz razloga, če se nazadnje morda izkaže, da je predlog za izvršbo vložil neutemeljeno.
izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja v sporu majhne vrednosti - podjemna pogodba
Pritožbene navedbe se nanašajo na dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje. Ker v sporih majhne vrednosti izpodbijanje dejanskega stanja ni dopusten pritožbeni razlog, pritožbeno sodišče navedenih pritožbenih navedb ne more upoštevati.
Iz navedenega razloga je zakonodajalec določil, da mora upnik, ko dolžnik nima prebivališča v Republiki Sloveniji, natančno opredeliti dolžnikove premičnine (tretji odstavek 40. člena ZIZ), kar vsebuje natančen opis premičnine in določen kraj, kjer se ta nahaja, pa tudi navedbo okoliščin, iz katerih je mogoče sklepati, da gre za dolžnikovo stvar in ne stvar koga tretjega. V primeru rubeža na dolžnikovem naslovu je utemeljeno pričakovanje, da so stvari dolžnikove, medtem ko na drugem kraju navedeno sklepanje ni utemeljeno.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062735
OZ člen 174, 174/1, 174/2, 179, 179/1, 179/2, 299. ZPP člen 154, 154/2.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - višina denarne odškodnine - amputacija okončin - telesne bolečine in nevšečnosti med zdravljenjem - duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti - pravična denarna odškodnina - enotna odškodnina za vse oblike nepremoženjske škode - sodna praksa - pričakovana bodoča škoda - denarna renta - navadna škoda - tek zakonskih zamudnih obresti - odločitev o stroških postopka
Tožnik je utrpel poškodbe, ki se po Fischerjevem sistemu razvrščanja telesnih poškodb uvrščajo od II. do V. kategorije, pri čemer kar tri poškodbe dosegajo IV. kategorijo, amputacija desne roke nad komolcem pa V. kategorijo. Gre za zelo hud primer. Odškodnine za primerljive poškodbe iz te kategorije se po sodni praksi Vrhovnega sodišča gibljejo med 93 in 162 povprečnih neto plač na zaposlenega v Republiki Sloveniji.
Pri presoji pravilne uporabe načela pravične denarne odškodnine je pomembna primerjava odmerjenih enotnih odškodnin za vse oblike nepremoženjske škode, medtem ko izolirana primerjava odškodnine za posamezno obliko škode in primerjava deležev med njimi v okviru enotne odškodnine ni ustrezna.
prehod obveznosti na novega dolžnika pred vložitvijo predloga za izvršbo - sklep o nadaljevanju izvršbe zoper družbenika - dopolnilni izvršilni naslov - procesni sklep - sprememba sklepa o izvršbi
Sklep o nadaljevanju prekinjenega izvršilnega postopka zoper novega dolžnika ima sicer res naravo procesnega oziroma procesno tehničnega sklepa, ki sam po sebi ne pomeni vsebinske odločitve o kakšni dolžnikovi pravici ali obveznosti, vendar pa na drugi strani temelji na predpostavki, da je obveznost prešla na novega dolžnika, zato tudi vsebinsko spreminja sklep o izvršbi. Ko je sklep o izvršbi tudi izvršilni naslov za določeno terjatev (ko torej gre za sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine), sklep o nadaljevanju postopka z družbenikom torej vsebinsko spremeni tak sklep glede zavezanca za izpolnitev obveznosti. S tem je tako izpolnjen pogoj izkazanega pravnega nasledstva dolžnika glede izterjevane obveznosti.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14, 458, 458/1. SZ-1 člen 25, 49, 49/1. SPZ člen 67, 67/2, 118, 118/2.
spor majhne vrednosti - pogodba o upravljanju - veljavnost pogodbe o upravljanju - posel rednega upravljanja - večinsko soglasje etažnih lastnikov - določitev upravnika - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka - pomanjkljivi razlogi o odločilnih dejstvih
Trditev, da je bila pogodba o upravljanju sklenjena s soglasjem večine etažnih lastnikov, ki ima v lasti več kot polovico etažnih delov oz., kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, da je bila pogodba sklenjena z več kot 50 % soglasjem etažnih lastnikov, je tožnica podala, kar je odločilno dejstvo po navedenih materialnopravnih določbah, zato je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica ni zmogla trditvenega bremena (ker ni navedla točnega odstotka), napačen. Sodišče je nadalje navedlo, da tožnica tudi dokaznega bremena ni zmogla, kljub temu, da je tožnica glede zatrjevanega dejstva predložila ustrezen dokaz, tj. pogodbo o upravljanju s podpisi etažnih lstnikov, ki pa je sodišče dokazno ni ocenilo in ni presojalo, ali je s predložitvijo tega dokaza tožnica dokazala, da je bila pogodba o upravljanju veljavno sklenjena. Sodišče tako dokazne ocene sploh ni napravilo in razlogov o odločilnih dejstvih ni navedlo, kar onemogoča preizkus izpodbijane sodbe.
ZD člen 64, 64/1, 64/2, 77. ZPP člen 8, 125a, 347, 348.
obstoj oporoke - dokazovanje obstoja oporoke - ugotovitvena tožba - pisna oporoka pred pričami - oporočna priča - ocena verodostojnosti priče - dokazna ocena - napačna uporaba materialnega prava - pritožbena obravnava - prepis zvočnega posnetka - ugovor zoper prepis zvočnega posnetka
Nepomembno je, koliko izvodov oporoke naj bi priči in zapustnik podpisali, zato tudi ni odločilno, zakaj naj bi obstajali izvodi brez podpisov. Pritožbeno sodišče v tem ne vidi nič "nejasnega", kot je to navedlo sodišče prve stopnje. Priča C. C. je objektivno nepristranska, saj ni v nobenem razmerju s pravdnimi strankami. Senat jo ocenjuje tudi kot subjektivno nepristransko in v celoti verodostojno. Je sicer že priletna gospa, toda senat se je neposredno prepričal, da je glede sporne zadeve kljub njeni časovni oddaljenosti izredno zanesljivo pojasnila svojo vlogo oporočne priče in relevantne okoliščine, ki so ji v zvezi s tem poznane. Govorila je razumljivo, prostodušno in razločno, na vse člane senata je naredila enoten vtis iskrenosti, odkritosrčnosti in resnicoljubnosti.
zahteva za izločitev sodnika - posebna pritožba ni dovoljena - zavrženje pritožbe kot nedovoljene
Zoper sklep, s katerim je bila zavrnjena strankina zahteva za izločitev sodnika, ni posebne pritožbe (peti odstavek 73. člena ZPP), kot je v izpodbijanem sklepu pravilno pojasnilo prvo sodišče. Sklep o zavrnitvi njegove zahteve za izločitev sodnice bo tožnik lahko izpodbijal v pritožbi zoper končno odločbo (tretji odstavek 363. člena ZPP).
ZPP člen 108, 116, 224, 224/4, 318, 318/1, 318/3. OZ člen 178, 179.
zamudna sodba - delna zamudna sodba - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - zavrnitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - dopustni pritožbeni razlogi zoper zamudno sodbo - osebno vročanje - vročitev - javna listina - vročilnica - vročilnica kot dokaz - dokazovanje neresničnosti dejstev iz javne listine - sklepčnost tožbe - poprava tožbe - dokazi in dokazovanje - izvedba dokazov - razveljavitev zamudne sodbe - nepremoženjska škoda
Vročilnica z močjo javne listine dokazuje resničnost tistega, kar se v njej potrjuje, vendar je domnevo mogoče izpodbijati z ustreznimi trditvami in dokazi. Tožeča stranka je predlagala vzpostavitev v prejšnje stanje in o tem predlagala dokaze. Tudi zavrnilno zamudno sodbo izpodbija iz tega razloga. Postavitev v prejšnje stanje ni mogoče zaradi zatrjevanja, da tožnik ni prejel sklepa sodišča, vendar je treba presojati navedbe kot trditve, da tožeča stranka ni prejela sklepa sodišča prve stopnje.
shranjevalna pogodba - pogodba za določen čas - pogodba za nedoločen čas - razvezni pogoj
S pritožbenim stališčem, da je bila pogodba sklenjena za določen čas zato, ker je bila sklenjena do prodaje stroja, ni mogoče soglašati. Skladno z določilom 62. člena OZ je pogodba sklenjena za določen čas takrat, kadar je rok določen v tednih, dnevih, mesecih ali letih. Vezava prenehanja pogodbe na nek dogodek, za katerega niti ni stoodstotno, da se bo sploh kdaj zgodil, pomeni sklenitev pogodbe pod razveznim pogojem, kot pravilno omenja sodišče prve stopnje.
ZLNDL člen 1. SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1, 269/2.
tožba na ugotovitev obstoja lastninske pravice - priposestvovanje lastninske pravice - družbena lastnina - nepremičnine v družbeni lastnini - pravica uporabe na zemljišču v družbeni lastnini - lastninjenje družbene lastnine - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona (ZLNDL) - izključitev priposestvovanja nepremičnine, ki je predmet lastninjenja - garaža na zemljišču v družbeni lastnini - najemno razmerje - obstoj najemnega razmerja - tipska pogodba - neurejeno zemljiškoknjižno stanje - prodaja garaže - dobroverna lastniška posest - dobra vera kupca - trditveno in dokazno breme - negativno dejstvo - prevalitev dokaznega bremena - deklaratorni vpis v zemljiško knjigo - preverjanje - veriga prenosov - prevzem posesti
Pravilen je zaključek sodišča prve stopnje, da tožnica zgolj zaradi stanja zemljiške knjige in neposedovanja verige pogodb o prenosu razpolagalne pravice ni bila dolžna podvomiti o obstoju svoje lastninske pravice na garaži. Tožnica ob sklenitvi darilne pogodbe v letu 1982 tudi ni bila dolžna preverjati lastninskega stanja sporne garaže, ki jo je pošteno prevzela v posest od svoje pravne prednice, saj v konkretnem primeru ni bilo posebnih okoliščin, ki bi povprečno skrbnemu posestniku lahko vzbudile sum, da pravna prednica ni lastnica stvari. Glede na navedeno so neutemeljene tudi tovrstne pritožbene navedbe, ki poudarjajo pomen zemljiško knjižnega stanja.
Pritožbeno sodišče je v predmetni zadevi odločalo dvakrat. Prvič je odločalo o pritožbi nasprotnega udeleženca z dne 9. 9. 2021 zoper sklep z dne 24. 8. 2021 in o stroških, povezanih s to pritožbo, drugič pa o pritožni predlagateljice 12. 5. 2022 zoper sklep z dne 25. 4. 2022 in o stroških povezanih s to pritožbo. Odločilo je, da se odločitev o stroških pritožbenega postopka, povezanih s pritožbo nasprotnega udeleženca pridrži za končno odločitev (sklep IV Cp 1946/2021 z dne 30. 11. 2021), glede pritožbenih stroškov nasprotnega udeleženca, povezanih s pritožbo predlagateljice pa je odločilo, da jih nasprotni udeleženec krije sam, ker odgovor na pritožbo ni bil potreben (9. točka obrazložitve sklepa IV Cp 1299/2022 z dne 11. 8. 2022). O stroških za pritožbo z dne 9. 9. 2021 tako še ni odločeno.
Tožnik je bil v pravnem pouku izpodbijanega sklepa opozorjen, katere so obvezne sestavine pritožbe (med njimi je tudi podpis pritožnika). V postopku s pritožbo se ne uporabljajo določila 108. člena ZPP o vračanju nepopolnih vlog v dopolnitev (336. člen ZPP).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - MEDICINSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL00062690
ZPP člen 153, 153/2, 154, 154/3, 286, 286/1.
zapleti med zdravljenjem - vestno in pravilno zdravljenje - ravnanje lege artis - mnenje izvedenca - pravočasna navedba dejstev - stroški izvedenca - brezplačna pravna pomoč - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Različna mnenja zdravnikov v postopku zdravljenja sama po sebi še ne morejo pomeniti neustreznega zdravljenja. Izvedenec je namreč potrdil, da je bilo zdravljenje opravljeno v skladu s pravili stroke.
Iz spisovnih podatkov ne izhaja, da je sodišče prve stopnje dolžniku vročilo upnikovo vlogo s katero je priglasil izvršilne stroške po obračunu izvršitelja, prav tako iz spisovnih podatkov ne izhaja vročitev Delnega poročila o opravljeni zadevi izvršbe. Dolžnik se zato do priznanih stroškov v izpodbijanem sklepu ne more opredeliti, saj ne more vedeti kaj ti predstavljajo.
ZD člen 194, 194/5, 207, 207/1. Uredba (EU) št. 650/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 4. julija 2012 o pristojnosti, pravu, ki se uporablja, priznavanju in izvrševanju odločb in sprejemljivosti in izvrševanju javnih listin v dednih zadevah ter uvedbi evropskega potrdila o dedovanju člen 3, 3/2, 4, 15.
Peti odstavek 194. člena ZD določa, da sodišče, pri katerem je oporoka ali kateremu se oporoka predloži, to odpre in prebere, četudi je za zapuščinsko obravnavo pristojno kakšno drugo sodišče ali tuji organ. Ker je bila oporoka predložena Okrajnemu sodišču v Ljubljani, je to pravilno oporoko razglasilo, s tem pa ni sprejelo svoje pristojnosti za vodenje zapuščinskega postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00062878
OZ člen 299, 299/2, 766, 766/1, 766/2, 766/3, 771, 772, 784, 784/3. ZZZDR člen 51, 51/2, 52, 52/1, 59, 59/1.
zapuščinski postopek - napotitev dedičev na pravdo - ugotovitev obsega zapuščine - vrnitev denarja v zapuščino - skupno premoženje zakoncev - naročilo (mandatna pogodba) - prevzemnik naročila - ustno sklenjena pogodba - dednopravni dogovor - hranilnica - družinski člani - depozitno varčevanje - razpolaganje s tujim premoženjem - obveznosti prevzemnika naročila - smrt mandatarja - prenehanje naročila - pravilo o dokaznem bremenu - trditvena podlaga tožbenega zahtevka - zamuda pri izplačilu - kdaj pride dolžnik v zamudo - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
V razmerju med prvo tožnico, pokojnim A. A. in prvo toženko je sodišče prve stopnje pravilno prepoznalo elemente (ustne) mandatne pogodbe. Prva toženka je s prihranki staršev razpolagala na podlagi njunega naloga.
Prva toženka je imela naročilo za razpolaganje s prihranki staršev najkasneje ob sklenitvi pogodb o vezavi depozitov. Izvršitev naročila dokazuje njegov obstoj. Sorodstveno razmerje pogodbenih strank pa pojasnjuje odsotnost dogovora o plačilu za trud.
Sodišče prve stopnje v tožbenih navedbah ni imelo podlage, da bi kot skupno premoženje upoštevalo še kaj drugega kot sporna denarna sredstva.