Z nenavzočnostjo zagovornika na zaslišanju priče C. C. obtoženki v predmetni fazi kazenskega postopka ni bila kršena pravica do obrambe (29. člen Ustave RS), kot to zatrjuje pritožba. Vprašanje nedovoljenosti predmetnega dokaza in s tem poštenosti postopka zoper obdolženo, kot je drugo sodišče pojasnilo že v sklepu z dne 25. 10. 2022, opr. št. I Kp 35134/2022, bi se lahko postavilo le v nadaljevanju kazenskega postopka, v fazi glavne obravnave, če bi sodišče prve stopnje, ne da bi pričo neposredno zaslišalo in omogočilo soočenje obtoženke s pričo ob strokovni pomoči zagovornika, na izpovedbah priče iz faze nujnih preiskovalnih dejanj z dne 7. 6. 2022, ko je bila zaslišana brez navzočnosti zagovornika in o pravici do zagovornika niti ni bila poučena, oprlo svojo sodbo.
potrebni stroški - obrazložena vloga - kratek dopis in obvestilo - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Tožnica je z vlogo z dne 29. 8. 2022, ki jo je sodišče prejelo 30. 8. 2022, tožbeni zahtevek zgolj prilagodila tako, da je datum 23. 12. 2020 nadomestila z datumom 1. 1. 2021. Pritožba utemeljeno navaja, da ne gre za obrazloženo vlogo. Tožena stranka je tožnico na pravilen datum opozorila že v vlogi z dne 30. 6. 2022. Razen tega že sam materialni predpis določa od kdaj dalje se v takih primerih, kot je predmetni, lahko prizna nova pravica iz invalidskega zavarovanja.
duševno zdravje - zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - ogrožanje življenja in zdravja - izvedensko mnenje - duševna motnja - dokazna ocena
Prvo sodišče je sledilo argumentiranemu mnenju sodne izvedenke ter prepričljivo pojasnilo, na kakšen način udeleženec ogroža svoje življenje in huje ogroža svoje zdravje, poleg tega pa je ogrožal tudi življenje drugih in huje ogrožal tudi njihovo zdravje, kar vse je posledica njegove duševne motnje.
zaseg predmetov v kazenskem postopku - pravnomočno končan kazenski postopek - odvzem zaseženih predmetov - vrnitev zaseženih predmetov - vrnitev v kazenskem postopku zaseženih predmetov - pristojnost za odločanje - postopek s pravnimi sredstvi - presoja zakonitosti odločitve - pristojnost pravdnega sodišča - izročitev premičnine
Pravdno sodišče ni pristojno odločati o vrnitvi umetniške slike, zasežene po določbah ZKP, ker je usoda zaseženega predmeta vezana na usodo kazenskega postopka. Pravdno sodišče prav tako ni pristojno presojati pravilnosti odločitev kazenskega sodišča.
ZUPJS člen 10, 10/1, 10/1-1, 15, 15/4, 18, 18/4, 30a, 30a/11.. ZSV člen 100, 100/1, 100/4.. ZZZDR člen 124.. Uredba o merilih za določanje oprostitev pri plačilih socialno varstvenih storitev (2004) člen 2, 2-3.
plačilo institucionalnega varstva - preživninski zavezanec - preveritev podatkov po uradni dolžnosti - plačilna sposobnost
Center za socialno delo je na podlagi 11. odstavka 30.a člena ZUPJS po uradni dolžnosti na dan 1. aprila preveril višino pravice in na novo odločil o oprostitvah plačil socialnih storitev. Ker je tekom postopka prejel anonimno prijavo, da ima tožnica dohodke v tujini, je pričel ugotavljati dejansko prejemanje vseh tožničinih dohodkov.
V bistveno višjem znesku na novo ugotovljeni dohodki so vplivali na višino tožničine oprostitve in na višino njenega prispevka k doplačilu institucionalnega varstva za upravičenca B. B., ker ni razpolagal z zadostnimi sredstvi, da bi plačal storitev v celoti. Iz navedenih razlogov je Center za socialno delo pravilno presojal plačilno sposobnost upravičenčevih otrok kot zavezancev k plačilu skladno s 124. členom ZZZDR.
S pritožbenimi navedbami, da je izvedensko mnenje neuporabno in da je sodišče prve stopnje zaradi tega angažiralo novega izvedenca, pritožba ne more biti uspešna. Ali je tako, bo odločilo sodišče v končni sodbi. Za priznanje nagrade izvedencu ni odločilno, ali se stranke s podanim mnenjem strinjajo. Prav tako ni odločilno, ali je sodišče sprejelo izvedenčeve ugotovitve oziroma ali bo sodbo oprlo na izvedensko mnenje.
nadomestni zapor - sklep o popravi - delo v splošno korist - višina neplačane globe
Ker je sodišče prve stopnje v pritožbi izpostavljeno napako skladno z določbo drugega odstavka 46. člena ZP-1 popravilo, pritožba storilca njegovega pravnega položaja ne more več izboljšati, zato se pritožbeni očitki izkažejo kot neutemeljeni.
izredna denarna socialna pomoč - višja sila - nepričakovanost dogodka
Sanacije kopalnice in kuhinje ni povzročila višja sila, ki bi lahko predstavljala podlago za presojo upravičenosti do izredne denarne socialne pomoči v višini treh minimalnih dohodkov. Upoštevajoč, da je tožnica sama povzela, da so bile cevi, ki so puščale stare in dotrajane ter neprimerne za uporabo, je izkazano, da bi tožnica zalitje kopalnice in kuhinje zaradi dotrajanih cevi lahko pričakovala. K obnovi cevi v kopalnici in kuhinji bi lahko pristopila pravočasno ter tako preprečila izliv vode oziroma nastanek izrednih stroškov.
MEDNARODNO ZASEBNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00065044
ZMZPP člen 1, 19, 20. ABGB paragraf 879, 891, 1347, 1357. KschG člen 3, 6, 6/1-13, 25c, 25d. ZPP člen 212, 337, 337/1.
uporaba tujega materialnega prava - avstrijsko pravo - kreditna pogodba - porok - solidarni porok - solidarni porok in plačnik - potrošnik - varstvo potrošnikov - pojasnilna dolžnost banke - družbenik - poslovodja
Iz odločbe Sodišča EU C-269/95, na katero se med drugim sklicujeta pritožnika, izhaja ravno zaključek, kot ga je naredilo sodišče prve stopnje na podlagi že citiranega ugotovljenega dejanskega stanja. Med sklenjena razmerja, kjer se uporabljajo pravila o varstvu potrošnikov, spadajo samo tiste pogodbe, sklenjene z namenom zadovoljevanja lastnih potreb posameznika v smislu zasebne potrošnje kot ekonomsko šibkejše stranke. Po drugi strani pa posebna zaščita, ki jo želijo zagotoviti te določbe, ni upravičena v primeru pogodb za trgovinsko ali poklicno dejavnost, kar sta ob sklepanju spornih pogodb počela pritožnika.
neobrazložen ugovor - odgovor na ugovor - odločitev o stroških
Dolžnik je v ugovoru (nesubstancirano) uveljavljal zlasti dejstva v zvezi z nepravilnim potekom predhodnega izvršilnega postopka, v katerem sta bili prodani in upniku izročeni njegovi nepremičnini, kar pa ni ugovorni razlog, ki bi ga lahko uspešno uveljavljal v predmetnem izvršilnem postopku, ki teče na podlagi izvršljivega sklepa o izročitvi, s katerim je bila dolžniku naložena tudi izpraznitev prodanih nepremičnin in njihova izročitev kupcu (upniku). Glede na pravilno ugotovitev sodišča prve stopnje, da je ugovor, v katerem dolžnik ni zatrjeval pravno relevantnih dejstev, ki bi preprečevala izvršbo, in tudi ni predlagal dokazov, neobrazložen, se izkaže, da vložitev odgovora na ugovor ni bila potrebna, zaradi česar upnik na podlagi petega odstavka 38. člena ZIZ ni upravičen do povrnitev stroškov, ki so mu v zvezi s tem nastali. Neobrazložen ugovor se namreč že na podlagi drugega odstavka 57. člena ZIZ šteje kot neutemeljen in ga mora sodišče zavrniti. Četudi ga upniku kljub določbi tretjega odstavka 57. člena ZIZ sodišče vroči v odgovor, pa upnikov odgovor na ugovor ni potreben. Tudi ob upoštevanju pravne posledice iz prvega odstavka 58. člena ZIZ (tj. da se dolžnikove ugovorne navedbe štejejo za resnične) namreč ob opustitvi odgovora na ugovor takšnemu ugovoru ni mogoče ugoditi, saj resničnost pravno nerelevantnih dejstev ne more imeti za posledico ugoditve ugovoru.
zamudna sodba - pogoji za izdajo zamudne sodbe - pravilna vročitev tožbe v odgovor - vročanje tožbe v odgovor - vročitev v predalčnik - poštni predalčnik - fikcija vročitve - vročilnica kot javna listina - pomen vročilnice (povratnice) kot javne listine - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - pogoji za vrnitev v prejšnje stanje - zamuda roka za vložitev odgovora na tožbo - notranje razmerje med stranko in pooblaščencem - pravočasnost predloga - zavrženje predloga za vrnitev v prejšnje stanje
Toženec v pritožbi neutemeljeno opozarja na nepravilno vročitev tožbe v odgovor. Njegov pritožbeni ugovor, da v nabiralnik bivšega podjetja zelo redko pogleda, ne more imeti pravno upoštevnih posledic. Dejstvo je, da ima toženec dva poštna predalčnika, kar pomeni, da mora oba redno pregledovati. Zvračanje odgovornosti na vročevalce, ki naj bi vedeli, v katerega od predalčnikov se vlagajo pošiljke, je neutemeljeno. Če ima toženec dva poštna predalčnika, je dolžan v obeh pregledovati pošto. Čeprav na poštnih predalčnikih ni imena in priimka, to še ne pomeni, da sta neuporabna. ZPP ne povezuje (ne)uporabnosti poštnega predalčnika z označbo imena in priimka.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00064307
KZ-1 člen 20, 20/2, 308, 308/3, 308/6.. URS člen 23, 25.. ZKP člen 18, 285b, 285e, 285e/1, 299, 299/3, 299/5, 340, 340/4, 364, 364/6, 364/7.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - sostorilstvo - zahteva za izločitev dokazov - sestava sodišča - pravica do sodnega varstva - pravica do pravnega sredstva - zavrnitev dokaznega predloga - obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga - pravica do obrambe - neopredelitev do dokaznih predlogov - pravica do zaslišanja obremenilne priče
Zgolj logično sklepanje, da obdolženi po predhodnem dogovoru z neidentificiranimi storilci prevoz desetih tujcev, ki niso imeli dovoljenja za vstop v Republiko Slovenijo, ni opravil brezplačno, ne more vzdržati kot zadostna podlaga za obsodilno sodbo, ki je na tej točki ostala brez razlogov o odločilnih dejstvih. S tem, ko je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe povsem prezrlo v izreku inkriminirano sostorilstvo obdolženega s predhodno dogovorjenimi neidentificiranimi storilci (na podlagi drugega odstavka 20. člena KZ-1), torej odločilno dejstvo, ki se nanaša na predmet obtožbe in mora biti skladno določbi šestega in sedmega odstavka 364. člena ZKP navedeno v obrazložitvi pisno izdelane sodbe, je storilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka iz 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP. O predlogu obrambe po izločitvi dokazov, podanem v sklopu predobravnavnega naroka, bi moral predsednik senata odločiti s posebnim sklepom, zoper katerega je dopustna pritožba, o kateri bi (še pred začetkom glavne obravnave) odločalo pritožbeno sodišče. Z izkazano ignoranco do obrambnega izločitvenega predloga je torej prvostopenjsko sodišče obdolženega prikrajšalo za (vmesno) uveljavljanje pravnega sredstva in tozadevno sprejeto instančno odločitev.
DZ člen 7, 7/1, 7/2, 138, 138/3, 153, 160, 160/1, 161. ZIZ člen 278. ZNP-1 člen 100, 102, 102/3, 106, 106/2, 106/3.
pogoji za izdajo začasne odredbe v sporih iz razmerij med starši in otroki - prepoved prehoda državne meje z otrokom - ukrepi za varstvo koristi otroka - odločitev po uradni dolžnosti - razlogi za izrek ukrepa - prenehanje ukrepa - prenehanje začasne odredbe - ogroženost otroka - varstvo koristi otroka - obrazložitev odločitve
Sodišče prve stopnje je (smiselno) odločilo o prenehanju ukrepa, čeprav ni ugotovilo (niti ugotavljalo) zakonskih razlogov za takšno odločitev.
Odločitev sodišča za ukrepanje po uradni dolžnosti je praviloma posledica otrokove (verjetne) ogroženosti in mora biti obrazložena - ne le z vidika ogroženosti, ampak tudi z vidika razlogov, ki terjajo poseg v družinska razmerja po uradni dolžnosti.
ZPSPP člen 24, 24/1, 26, 26/1, 29, 29/3. ZPP člen 42, 154, 154/1, 433, 433/2.
najemna pogodba - najemna pogodba za poslovni prostor - prenehanje najemnega razmerja za poslovni prostor - odpoved najemne pogodbe - sodna odpoved najema poslovnih prostorov - nalog o izpraznitvi poslovnih prostorov - stroški postopka - povrnitev pravdnih stroškov - vrednost spornega predmeta
Za izdajo naloga za izpraznitev poslovnih prostorov se smiselno uporabljajo določbe ZPP, ki se nanašajo na plačilni nalog (tretji odstavek 29. člena ZPSPP). Sodišče v nalogu za izpraznitev odloči tudi o stroških postopka (drugi odstavek 433. člena ZPP). Te krije stranka, ki ne uspe v sporu (prvi odstavek 154. člena ZPP).
ZPP člen 249.. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 40, 40/2.
invalidnina za telesno okvaro - nagrada za dopolnilno izvedensko mnenje - neskrbnost - sprememba sklepa
Neutemeljeno je priznanje nagrade in stroškov v višini 457,99 EUR, saj je do potrebe po izdelavi dopolnilnega izvedenskega mnenja prišlo zaradi neskrbnosti izvedenskega organa.
ZPP člen 185, 185/1, 187, 187/1, 192, 192/1, 192/2.
subjektivna razširitev tožbe - razširitev tožbe na novega toženca - naknadno sosporništvo - eventualno sosporništvo - privolitev novega toženca - nova tožba - subjektivna sprememba tožbe
Tožnica bi na podlagi prvega odstavka 192. člena ZPP s tožbo lahko zajela obe toženki tako, da bi zahtevala, naj se ugodi tožbenemu zahtevku proti drugi toženki, če bi bil pravnomočno zavrnjen zahtevek proti prvi toženki (eventualno sosporništvo). A takšna zahtevka bi morala postaviti že v tožbi. Drugi odstavek 192. člena ZPP sicer omogoča, da se kasneje, do konca glavne obravnave, tožba razširi na novega toženca, a je za naknadno sosporništvo potrebna njegova privolitev.
Če razširitev tožbe vsebuje vse sestavine tožbe, se ob izrecnem tožničinem predlogu (za primer, da sodišče spremembe oziroma razširitve tožbe ne bi dovolilo) takšna razširitev tožbe lahko šteje kot nova tožba zoper to (novo) toženko.
ZFPPIPP člen 121, 121/1. ZPP člen 219b, 219b/2, 219b/2-1, 219b/3, 227, 227/1, 227/6.
postopek prisilne poravnave - smiselna uporaba ZPP - edicijska dolžnost - poslovna skrivnost - pridržana pritožba
Sodišče ob izdaji (končne) odločbe po prostem prepričanju presodi, kakšnega pomena je to, da druga stranka odklanja predložitev listine, na kateri so prekriti deli, ki vsebujejo poslovno skrivnost.
V skladu s 3. točko četrtega odstavka 190. člena ZSKZDČEU-1 lahko domače sodišče, v celoti ali delno zavrne predlog za priznanje in izvršitev, če oseba, zoper katero naj bi se denarna sankcija izvrševala, predloži dokazilo, da je znesek iz denarne sankcije v celoti ali delno plačan ali izvršen na drug način v katerikoli državi članici.
ZP-1 člen 55, 57. ZPrCP člen 107, 107/2, 46, 46/5, 46/5-3, 105, 105/5, 105/5-3. ZUP člen 80.
vožnja pod vplivom alkohola - pravica do izjave - privilegij zoper samoobtožbo - pravni pouk - elektronski alkotest kot indikator alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Postopek preizkusa alkoholiziranosti se pred prekrškovnim organom, tako kot vsi drugi postopki pred prekrškovnim organom, vodi izključno na podlagi pravil upravnega postopka, v konkretnem primeru pa preizkus psihofizičnih sposobnosti voznikov v cestnem prometu še po določbah člena 107 ZPrCP. Kritični trenutek, ko pa preizkušanec v cestnem prometu, ko se postopek vodi po določbah ZPrCP postane še storilec prekrška, pa nastopi šele s podpisom zapisnika, iz katerega izhaja očitek o storitvi prekrška, torej vožnje pod vplivom alkohola, ki presega določeno in dovoljeno količino alkohola v izdihanem zraku.
ZP-1 člen 6.a. ZNB člen 19.b, 19.b/5, 57, 57/1, 57/1-2.b.
karantena - kršitev ukrepov za preprečevanje širjenja nalezljive bolezni
Ker se sodišče prve stopnje glede obstoja dejstev, relevantnih za uporabo določbe 6.a člena ZP-1, sklicuje na okoliščine, ki so nastale po storitvi prekrška, so pritožbeni očitki, da iz razlogov sodišča prve stopnje ne izhajajo okoliščine iz 6.a člena ZP-1, utemeljeni.