ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Že sodišče prve stopnje je dolžniku pojasnilo, da je na predmetno sodbo vezano in ni upravičeno presojati njene materialne zakonitosti in pravilnosti. Enako velja tudi v pritožbenem postopku. Pritožnik v izvršilnem postopku zato ne more uveljavljati navedb, ki se nanašajo na tek pravdnega postopka, ki je podlaga predmetni izvršbi.
premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - adhezijski postopek - zamudne obresti
Pritožbeno sodišče uvodoma izpostavlja, da je odločanje o premoženjskopravnem zahtevku v kazenskem postopku urejeno v desetem poglavju ZKP in kot je to navedeno tudi v odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije UP 103/14-27 z dne 6. 6. 2018, iz določb navedenega poglavja izhaja, da odločanje o premoženjskopravnem zahtevku pomeni odločanje v sporih iz premoženjskopravnih razmerij med obdolžencem (kot tožencem) in drugo fizično ali pravno osebo (kot tožnikom). Sodišče o sporih iz premoženjskopravnih razmerij sicer res odloča v pravdnem postopku, vendar kadar upravičenec za podajo premoženjskopravnega zahtevka trdi, da je obligacijsko razmerje nastalo zaradi ravnanja, ki hkrati izpolnjuje tudi znake kaznivega dejanja, o katerem odloča sodišče v kazenskem postopku, se zaradi načela ekonomičnosti o premoženjskopravnem zahtevku (vključno z obrestmi) odloči tudi v okviru kazenskega postopka. V takšnem primeru se znotraj kazenskega postopka izvede t. i. pridruženi (adhezijski) pravdni postopek.
URS člen 22, 23. ZPP člen 115. ZFPPIPP člen 14, 14/2-3.
začetek postopka osebnega stečaja - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - nepismena oseba - preložitev naroka za glavno obravnavo - razlog za preložitev naroka - pravica do izjave v postopku
Pooblaščenka je na naroku 7. 9. 2022 navedla, da je bila na dopustu ter ni bila v kontaktu z dolžnico pred narokom ter prosila za preložitev naroka, ker je sklepala, da je dolžnica nanj pozabila pristopiti. Vendar pa slednje ne more biti razlog za preložitev naroka, ne glede na posebne okoliščine, ki jih pooblaščenka navaja v zvezi z dolžnico. Ker je bila dolžnica seznanjena z datumom naslednjega naroka in se odpovedala posebnemu pismenemu vabljenju nanj, bila pa je tudi opozorjena, da bo sodišče narok opravilo, če se ga ne bo udeležila, ne da bi jo zaslišalo, dolžnica pa ima tudi pooblaščenko, ki skrbi za varstvo njenih pravic in koristi, dolžnici ni bila kršena pravica do izjave, kot to trdi v pritožbi, niti nista bila kršena 22. in 23. člen Ustave RS.
Trditve pritožnice, da ni prezadolžena, niso odločilne, glede na to, da upnica dolžničine insolventnosti ni temeljila na dolžničini prezadolženosti, temveč le na njeni trajnejši nelikvidnosti. Insolventnost je namreč položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnavati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben. Insolventen je torej že, če je le trajneje nelikviden.
izločitev dokazov - odpoved pričanju - privilegirana priča - obvestila, ki jih zbira policija - izjava oškodovanca socialnemu delavcu - zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe
Kot to v točki 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa navaja sodišče prve stopnje, se po 83. členu ZKP v primeru, ko se priča v skladu z ZKP odreče pričevanju (236. člen ZKP), iz spisa izločijo obvestila, ki jih je dala policiji. Zapisnik o izjavi oškodovanke, sestavljen s strani socialne delavke CSD v B. B. v razgovoru z oškodovanko, pa ni obvestilo, ki ga je zbrala policija. Oškodovanka je namreč svojo izjavo podala delavki CSD, preden je bil postopek zoper obdolženca uveden.