• Najdi
  • <<
  • <
  • 24
  • od 24
  • 461.
    VSM Sklep I Kr 49243/2021
    1.12.2022
    KAZENSKO PROCESNO PRAVO
    VSM00063166
    ZKP člen 35, 35/1.
    predlog za prenos krajevne pristojnosti - zavrnitev predloga - tehten razlog - uslužbenka sodišča kot oškodovanka - zapisnikarica
    Dejstvo zaposlitve oškodovanke A. A. na delovnem mestu sodne zapisnikarice na (pravdnem oddelku) Okrožnega sodišča v Mariboru, katerega organizacijska enota je Okrajno sodišče v Mariboru, ne pomeni tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
  • 462.
    VSC Sodba Cp 397/2022
    1.12.2022
    OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - ZAVAROVALNO PRAVO
    VSC00062395
    OZ člen 965.
    vmesna sodba - zavarovanje pred odgovornostjo - splošni zavarovalni pogoji - tretja oseba - delavec zavarovanca
    Sodišče prve stopnje je zmotno zaključilo, da je tožnika šteti za tretjo osebo in da je zato podano zavarovalno jamstvo.
  • 463.
    VSL sklep Cst 343/2022
    1.12.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00061893
    URS člen 22, 23. ZPP člen 115. ZFPPIPP člen 14, 14/2-3.
    začetek postopka osebnega stečaja - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - nepismena oseba - preložitev naroka za glavno obravnavo - razlog za preložitev naroka - pravica do izjave v postopku
    Pooblaščenka je na naroku 7. 9. 2022 navedla, da je bila na dopustu ter ni bila v kontaktu z dolžnico pred narokom ter prosila za preložitev naroka, ker je sklepala, da je dolžnica nanj pozabila pristopiti. Vendar pa slednje ne more biti razlog za preložitev naroka, ne glede na posebne okoliščine, ki jih pooblaščenka navaja v zvezi z dolžnico. Ker je bila dolžnica seznanjena z datumom naslednjega naroka in se odpovedala posebnemu pismenemu vabljenju nanj, bila pa je tudi opozorjena, da bo sodišče narok opravilo, če se ga ne bo udeležila, ne da bi jo zaslišalo, dolžnica pa ima tudi pooblaščenko, ki skrbi za varstvo njenih pravic in koristi, dolžnici ni bila kršena pravica do izjave, kot to trdi v pritožbi, niti nista bila kršena 22. in 23. člen Ustave RS.

    Trditve pritožnice, da ni prezadolžena, niso odločilne, glede na to, da upnica dolžničine insolventnosti ni temeljila na dolžničini prezadolženosti, temveč le na njeni trajnejši nelikvidnosti. Insolventnost je namreč položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnavati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben. Insolventen je torej že, če je le trajneje nelikviden.
  • 464.
    VSL Sklep II Cp 1840/2022
    1.12.2022
    DEDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
    VSL00063160
    ZD člen 123, 128, 128/1. ZSVarPre člen 34b, 34b/1, 54a, 54a/1. OZ člen 79, 79/3.
    zapuščina - obseg zapuščine - uvedba dedovanja - skrbnik - prenehanje pooblastilnega razmerja - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - dvig gotovine - pogrebni stroški - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - plačilo storitev institucionalnega varstva - plačilo domske oskrbe
    Po prvem odstavku 128. člena ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina RS, če se je pomoč financirala iz proračuna RS oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Dedinja oziroma sestra zapustnice bi lahko preprečila upniku, da dobi ta sredstva, če bi se odpovedala dedovanju.

    Zmotno meni pritožnica, da je lahko dvigovala sredstva po smrti zapustnice, ker je bila kot skrbnica pooblaščena na banki. S smrtjo je pooblastilno razmerje prenehalo, v zapuščino pa sodi vse premoženje, ki ga ima zapustnik v trenutku smrti (123. člen ZD).
  • <<
  • <
  • 24
  • od 24