ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Že sodišče prve stopnje je dolžniku pojasnilo, da je na predmetno sodbo vezano in ni upravičeno presojati njene materialne zakonitosti in pravilnosti. Enako velja tudi v pritožbenem postopku. Pritožnik v izvršilnem postopku zato ne more uveljavljati navedb, ki se nanašajo na tek pravdnega postopka, ki je podlaga predmetni izvršbi.
začasna nezmožnost za delo - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - objektivni razlog - višina nadomestila - reparacija - neupravičena obogatitev
Prvostopenjsko sodišče je ugotovilo, da je bil tožnik od 6. 7. 2015 do prejema izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi 16. 2. 2017 zadržan od dela zaradi poškodbe pri delu oziroma bolezni. To pomeni, da letnega dopusta za leto 2016 (pa tudi za čas od 1. 1. 2017 do 16. 2. 2017) ni mogel izrabiti zaradi objektivnega razloga, zaradi česar je upravičen do plačila nadomestila za neizkoriščen letni dopust, ki mu je pripadal za navedeno obdobje.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - zavrnitev predloga - tehten razlog - uslužbenka sodišča kot oškodovanka - zapisnikarica
Dejstvo zaposlitve oškodovanke A. A. na delovnem mestu sodne zapisnikarice na (pravdnem oddelku) Okrožnega sodišča v Mariboru, katerega organizacijska enota je Okrajno sodišče v Mariboru, ne pomeni tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
URS člen 22, 23. ZPP člen 115. ZFPPIPP člen 14, 14/2-3.
začetek postopka osebnega stečaja - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - nepismena oseba - preložitev naroka za glavno obravnavo - razlog za preložitev naroka - pravica do izjave v postopku
Pooblaščenka je na naroku 7. 9. 2022 navedla, da je bila na dopustu ter ni bila v kontaktu z dolžnico pred narokom ter prosila za preložitev naroka, ker je sklepala, da je dolžnica nanj pozabila pristopiti. Vendar pa slednje ne more biti razlog za preložitev naroka, ne glede na posebne okoliščine, ki jih pooblaščenka navaja v zvezi z dolžnico. Ker je bila dolžnica seznanjena z datumom naslednjega naroka in se odpovedala posebnemu pismenemu vabljenju nanj, bila pa je tudi opozorjena, da bo sodišče narok opravilo, če se ga ne bo udeležila, ne da bi jo zaslišalo, dolžnica pa ima tudi pooblaščenko, ki skrbi za varstvo njenih pravic in koristi, dolžnici ni bila kršena pravica do izjave, kot to trdi v pritožbi, niti nista bila kršena 22. in 23. člen Ustave RS.
Trditve pritožnice, da ni prezadolžena, niso odločilne, glede na to, da upnica dolžničine insolventnosti ni temeljila na dolžničini prezadolženosti, temveč le na njeni trajnejši nelikvidnosti. Insolventnost je namreč položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnavati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben. Insolventen je torej že, če je le trajneje nelikviden.