ZIZ člen 71, 71/2, 71/2-4, 74, 74/6, 80, 80/4. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8.
izvršba na premične stvari - predlog za omejitev izvršbe - dejavnost - bistvena okrnitev možnosti za opravljanje dejavnosti - glavna dejavnost - odgovor upnika - vročitev odgovora - pravica do izjave v postopku - odlog izvršbe na predlog dolžnika - neizkazanost posebno upravičenih razlogov za odlog izvršbe
Trditveno in dokazno breme, da so določene stvari nujno potrebne za opravljanje dolžnikove dejavnosti, je na dolžniku. Ker je iz dolžnikovih trditev izhajalo, da v okviru svojega poslovanja opravlja več dejavnosti, so bile njegove trditve pomanjkljive zato, ker v predlogu ni trdil, da tudi stranskih dejavnosti ne bo mogel opravljati. Omejitve iz 80. člena ZIZ niso namenjene varstvu konkretne glavne dejavnosti, temveč zagotavljanju, da pravna oseba lahko opravlja pridobitno dejavnost. Zato bi dolžnik moral zatrjevati in izkazovati tudi vpliv rubeža premičnin na njegove stranske dejavnosti.
Sodišče prve stopnje se na trditve upnika iz odgovora na dolžnikov predlog za omejitev izvršbe ni oprlo, saj to iz sklepa v ničemer ne izhaja, materialno pravo in sodno prakso pa sodišče pozna samo. Ker vročitve odgovora upnika na tak predlog zakon tudi ne predpisuje, sodišče prve stopnje ni kršilo dolžnikove pravice do izjave.
Kot posebno upravičen razlog za odlog izvršbe je skladno z usklajeno sodno prakso mogoče upoštevati le izjemen dogodek, ki zaradi izjemne kratkotrajne situacije dolžniku le začasno onemogoča izpolnitev obveznosti, to pa iz razloga, ker je odlog izvršbe iz (drugih) posebno upravičenih razlogov mogoče dovoliti le za 3 mesece.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00061961
ZPP člen 205, 206, 206/2, 206/4. OZ člen 131. URS člen 26.
podrejene obveznice - odškodninska odgovornost bank - prekinitev pravdnega postopka - predhodno vprašanje - svetovalno mnenje Vrhovnega sodišča - razlogi za prekinitev postopka - razlaga določbe - odločba Evropskega sodišča za človekove pravice (ESČP) - odločba Ustavnega sodišča
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je sprejelo ekstenzivno in namensko (teleološko) razlago 206. člena ZPP. Določbe o prekinitvi postopka niso same sebi namen, temveč je ta zastoj v postopku upravičen (in potreben) tedaj, ko je treba zavarovati pravice strank, pomen teh pravic pa pretehta nad pravico do sojenja v razumnem roku. Določbe o prekinitvi postopka varujejo pravice strank bodisi v primerih, ko stranka zaradi objektivnih okoliščin ne more učinkovito uveljavljati svojih pravic (obligatorne prekinitve; 205. člen in prvi odstavek 206. člena ZPP), bodisi v primerih, ko je to smotrno oziroma potrebno zaradi pravne varnosti (fakultativna razloga za prekinitev iz drugega in četrtega odstavka 206. člena ZPP). Glede na nadpovprečno pomembnost zadev v zvezi s podrejenimi obveznicami, ki jo je zaznalo in (v procesnem smislu) upoštevalo tudi USRS, je pravilna odločitev sodišča prve stopnje, da je v tem primeru utemeljena prekinitev postopka s smiselno uporabo 206. člena ZPP do odločitve revizijskega sodišča o spornem vprašanju.
ZD člen 138, 138/1, 203, 203/1, 214. OZ člen 547, 547/1, 549.
zapuščina - obseg zapuščine - pogodba o izročitvi in razdelitvi premoženja - izročitev in razdelitev premoženja za življenja (izročilna pogodba) - položaj izročenega premoženja - izročitev zapuščine - dedna izjava - izjava o odpovedi nujnemu deležu - nepreklicnost dedne izjave - postopek, če ni premoženja ali so samo premičnine - dolžnost izvedbe naroka - prikrajšanje nujnega dednega deleža
Pritožnik je torej svoj dedni delež sprejel in sočasno z njim razpolagal v korist dedinje. Za povrh se je v Pogodbi o priznanju solastninske pravice in pogodbi o izročitvi in razdelitvi premoženja z dne 24. 5. 2006 izrecno odpovedal pravici do svojega nujnega deleža na izročenem premoženju. Pritožnik zato ne more uspešno uveljavljati domnevnega prikrajšanja svojega nujnega deleža.
ZPP člen 8, 70, 70-6, 72, 213, 213/2, 247, 247/1, 339, 339/2, 339/2-2, 347, 347/2, 348.. ZZVZZ člen 80, 81, 82.. Pravila obveznega zdravstvenega zavarovanja (1994) člen 232.
začasna nezmožnost za delo - ocena delazmožnosti - izboljšanje zdravstvenega stanja - pritožbena obravnava - dokazovanje z izvedencem - izločitev izvedenca - videz nepristranskosti sodišča - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Zmožnost za delo bi bila iz materialnopravnega vidika podana le, če bi bilo izkazano takšno izboljšanje zdravstvenega stanja, da bolniški stalež od 21. 12. 2019 ne bi bil več indiciran, kar pa v predmetni zadevi zagotovo ni dokazano. Osebna zdravnica je potrdila, da bi tožnici v spornem obdobju priznala bolniški stalež, kar dodatno kaže na to, da po njeni oceni za delo ni bila zmožna.
Sporno obdobje sovpada z razglašeno epidemijo COVID-19. Splošno znano je, da zdravstveni sistem tedaj ni deloval tako kot običajno. Tudi osebna zdravnica nekaj časa ni bila dosegljiva, pri tožnici pa je bil prisoten strah za okužbo s koronavirusom. Nenazadnje tudi dejstvo, da je toženec bolniški stalež zaključil, ne da bi tožnico sploh osebno pregledal, njej ne more biti v škodo.
varstvo lastninske pravice - vrnitveni zahtevek - vrnitev nepremičnine v posest - sprememba tožbe - uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega - zaščita pred vznemirjanjem - zahtevek na prepoved vznemirjanja - nasprotovanje tožene stranke spremembi tožbe - dopustitev spremembe tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti - smotrnost za dokončno ureditev razmerja med strankama - odločitev o primarnem tožbenem zahtevku
Kadar tožena stranka spremembi tožbe nasprotuje, lahko sodišče dovoli spremembo, če oceni, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerij med strankama. Dovolitev spremembe je smotrna praktično vselej, kadar se s tem prepreči vlaganje nove tožbe in se tekoča pravda ne obremeni preveč. Načelo ekonomičnosti zahteva, da se, kadar je to mogoče, izkoristi že zbrano procesno gradivo in omogoči dokončna rešitev spora. Prav je, da sodišče dovoli spremembo, če se je s tem mogoče izogniti novi tožbi, tudi če tožeča stranka na podlagi zbranega procesnega gradiva uveljavlja spremenjeni tožbeni predlog.
Sodišče prve stopnje predloga za spremembo tožbe ni presojalo v luči smotrnosti. Razlogi, ki jih je za svojo odločitev podalo sodišče prve stopnje, se opirajo le na načelo ekonomičnosti postopka, a še to zmotno. V konkretnem primeru je dopustitev spremembe tožbe ekonomična in smotrna za dokončno ureditev razmerji med strankama. Tožeča stranka je predlog za spremembo tožbe podala v svoji drugi pripravljalni vlogi z dne 5. 5. 2022, t. j. pred prvim narokom za glavno obravnavo in začetkom obravnavanja zadeve. Oba tožbena zahtevka temeljita na istem historičnem dogodku, tožeča stranka pa ju utemeljuje s trditvami, da je zakupno razmerje s tožencem po zakupni pogodbi z dne 6. 2. 2016 prenehalo, da je nepremičnine v zakup dala novemu zakupniku, toženec pa je še naprej samovoljno obdeloval zemljišča oziroma še vedno zasleduje interes po izvrševanju posesti na nepremičninah. Tožeča stranka je v zvezi z obema zahtevkoma predlagala pretežno isti nabor dokaznih sredstev. Skoraj vse predlagane dokaze je sodišče prve stopnje že izvedlo.
Čeprav sodišče prve stopnje ni pravilno uporabilo določbe 185. člena ZPP, to v ničemer ne vpliva na pravilnost in zakonitost presoje tožbenega zahtevka na izročitev oziroma vrnitev nepremičnine v posest. Nasprotna pritožbena navedba je neutemeljena in pavšalna. Dejstvo je, da toženec od oktobra 2019 dalje nima več posesti nad spornimi parcelami, zato niso izpolnjene predpostavke za vrnitveno tožbo (rei vindikacijo).
ZPP člen 154, 154/1. ZBPP člen 46, 46/3. ZOdv člen 17, 17/5.
stroškovna odločitev - povrnitev stroškov postopka - uspeh pravdnih strank - brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - stroški za izvedbo dokaza - izvedba dokaza z izvedencem - oprostitev plačila stroškov za izvedenca - vračilo sredstev iz naslova prejete brezplačne pravne pomoči - povrnitev stroškov odvetniškega zastopanja
Glede na obseg dodeljene pravne pomoči mora toženka v skladu s tretjim odstavkom 46. člena ZBPP v korist proračuna RS povrniti le sorazmeren del (84 %) stroškov za dokazovanje z izvedenci, kar po ugotovitvi izpodbijanega sklepa znaša 1.055,88 EUR. Za preostale pravdne stroške velja pravilo drugega odstavka 154. člena ZPP, po katerem sodišče stroškovno breme porazdeli med pravdni stranki glede na doseženi uspeh v pravdi, kar pomeni, da stranki druga drugi dolgujeta povračilo ustreznega dela stroškov postopka.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00063962
URS člen 22. OZ člen 82, 82/1, 82/2. ZPP-E člen 125, 125/3. ZSR člen 50. SZ člen 7, 9, 147. SZ-1 člen 5, 111, 111/1, 111/2, 111/3. ZTLR člen 12, 12/2. ZPN člen 7, 7/2. SPZ člen 99. ZPP člen 7, 70, 70-6, 165, 165/4, 190, 191, 285, 286, 286/1, 286/4, 292, 337, 337/1, 339, 339/1, 339/2, 339/2-14, 339/2-15, 355, 355/1, 358, 358-5, 362, 362/2.
prenehanje vznemirjanja lastnika nepremičnine - negatorna tožba - izročitev in izpraznitev nepremičnine - odstranitev stvari - plačilo uporabnine - aktivna stvarna legitimacija - subjektivna sprememba tožbe na aktivni strani - vstop univerzalnih pravnih naslednikov v pravdo - naknadno sosporništvo - materialno procesno vodstvo in njegove meje - poprava tožbenega zahtevka - ponovno odprtje obravnave - ponovljeni postopek pred sodiščem - ugovor zastaranja - trditve o dejstvih - prepozne navedbe - nedovoljena novota - nezakonita uporaba stanovanja - stanovanjska pravica po ZSR - zahteva za sklenitev najemne pogodbe - odklonitev sklenitve najemne pogodbe - souporaba in soposest - funkcionalno zemljišče k stavbi - večstanovanjska stavba - adaptacija skupnih prostorov v stanovanju - višina uporabnine - procesne kršitve - izločitev sodnika - načelo nepristranskosti - pravica do izjave
Vsem udeležencem postopka (sodišču, tožniku in tudi tožencem) je bilo ves čas jasno, kakšno pravno varstvo tožnik zahteva oziroma kakšen je konkretni cilj pravde, ta pa se zaradi opravljenega materialno procesnega vodstva in poprave identifikacijskih oznak nepremičnin v zahtevku ni v ničemer spremenil. Ker tudi toženci na nepravilno oblikovan zahtevek niso opozorili, je potrebi po materialno procesnem vodstvu treba pritrditi, posledično pa tudi odločitvi o ponovnem odprtju obravnave.
Sodišče bi moralo tožnikov ugovor zastaranja obravnavati kot trditev, da je zaradi zamude roka razlog, da najemna pogodba ni sklenjena, na strani tožencev oziroma se toženci na izjemo, ki jo določa tretji odstavek 111. člena SZ-1, ne morejo (več) sklicevati. Posledično bi ob upoštevanju drugega odstavka 362. člena ZPP (pred uveljavitvijo ZPP-E) moralo presoditi le to, ali je pozna navedba tožnika opravičljiva.
Ker so se toženci uspešno sklicevali na tretji odstavek 111. člena SZ-1, njihov položaj ne more biti slabši, kot če bi bila tudi za sporne prostore sklenjena najemna pogodba v skladu s 147. členom SZ. Za sporne prostore so toženci zato dolžni plačati le uporabnino v višini neprofitne najemnine.
Ne glede na to, da v sklenjeni najemni pogodbi parkiranje vozil na pripadajočem zemljišču k stavbi ni omenjeno, so toženci to pravico s sklenitvijo najemne pogodbe pridobili.
Sodišče je utemeljeno zavrnilo tožničino tezo o navideznosti pogodbe o dosmrtnem preživljanju, ki naj bi prikrivala darilo. Pri tem je ustrezno težo pripisalo zlasti času nastanka pogodbe, ki je bila sklenjena skoraj devet let pred zapustničino smrtjo, nadalje dejstvu, da je toženka skrbela za zapustnico in njene potrebe že po smrti zapustničinega moža, ter še, da je zapustnica bolj kot tožnici zaupala toženki.
odmor med delovnim časom - odškodnina za neizkoriščen odmor
Tožnikov delovni proces ni potekal nepretrgano in ni zahteval stalnega vsiljenega ritma dela. Zato mu, četudi je med odmorom ostal na delovnem mestu, odmora ni bilo treba posebej zagotavljati, saj si ga je lahko sam določil. Če bi bil zaradi prihoda vozila na mejni prehod odmor prekinjen, bi ga lahko koristil v več delih. Delavcu je odmor lahko zagotovljen tudi na tak način.
izločitev dokazov - odpoved pričanju - privilegirana priča - obvestila, ki jih zbira policija - izjava oškodovanca socialnemu delavcu - zapisnik o sprejemu ustne kazenske ovadbe
Kot to v točki 3 obrazložitve izpodbijanega sklepa navaja sodišče prve stopnje, se po 83. členu ZKP v primeru, ko se priča v skladu z ZKP odreče pričevanju (236. člen ZKP), iz spisa izločijo obvestila, ki jih je dala policiji. Zapisnik o izjavi oškodovanke, sestavljen s strani socialne delavke CSD v B. B. v razgovoru z oškodovanko, pa ni obvestilo, ki ga je zbrala policija. Oškodovanka je namreč svojo izjavo podala delavki CSD, preden je bil postopek zoper obdolženca uveden.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00061897
KZ-1 člen 86.
predlog za nadomestitev kazni zapora z delom v splošno korist - povratnik - objektivne in subjektivne okoliščine
Sodišče prve stopnje je namreč v izpodbijanem sklepu tehtno presodilo vse okoliščine, ki jih je v vlogah izpostavil obsojenec, prav tako je natančno ocenilo ostale objektivne in subjektivne okoliščine na strani obsojenca, ki so pomembne za odločitev o njegovem predlogu. Tudi višje sodišče soglaša z oceno prvostopenjskega sodišča, da kljub načelnemu stališču, da nadomestna izvršitev kazni zapora ni izključena niti pri povratnikih, ni mogoče prezreti obsojenčeve relativno obsežne predkaznovanosti.
V konkretnem primeru na strani obsojenca niso podane takšne okoliščine, ki bi upravičevale alternativno prestajanje kazni. Že navedene okoliščine, na katere se obsojeni A. A. sklicuje v pritožbi (sodelovanje pri osamosvojitveni vojni, zgledno prestajanje zaporne kazni ipd.), že same po sebi ne morejo biti razlog za nadomestitev zaporne kazni s predlagano alternativno obliko, kot je to pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
ZD člen 123, 128, 128/1. ZSVarPre člen 34b, 34b/1, 54a, 54a/1. OZ člen 79, 79/3.
zapuščina - obseg zapuščine - uvedba dedovanja - skrbnik - prenehanje pooblastilnega razmerja - pooblastilo za razpolaganje s sredstvi na bančnem računu - dvig gotovine - pogrebni stroški - omejitev dedovanja premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu - plačilo storitev institucionalnega varstva - plačilo domske oskrbe
Po prvem odstavku 128. člena ZD se dedovanje premoženja osebe, ki je uživala pomoč v skladu s predpisi o socialnem varstvu, omeji do višine vrednosti prejete pomoči, če ni v predpisih o socialnem varstvu določeno drugače. Ta omejitev se izvede tako, da postane del zapustnikovega premoženja, ki ustreza vrednosti prejete pomoči, do katere se dedovanje omeji, lastnina RS, če se je pomoč financirala iz proračuna RS oziroma lastnina občine, če se je pomoč financirala iz proračuna občine. Dedinja oziroma sestra zapustnice bi lahko preprečila upniku, da dobi ta sredstva, če bi se odpovedala dedovanju.
Zmotno meni pritožnica, da je lahko dvigovala sredstva po smrti zapustnice, ker je bila kot skrbnica pooblaščena na banki. S smrtjo je pooblastilno razmerje prenehalo, v zapuščino pa sodi vse premoženje, ki ga ima zapustnik v trenutku smrti (123. člen ZD).
ugovor zoper sklep o izvršbi - načelo stroge formalne legalitete izvršilnega postopka
Že sodišče prve stopnje je dolžniku pojasnilo, da je na predmetno sodbo vezano in ni upravičeno presojati njene materialne zakonitosti in pravilnosti. Enako velja tudi v pritožbenem postopku. Pritožnik v izvršilnem postopku zato ne more uveljavljati navedb, ki se nanašajo na tek pravdnega postopka, ki je podlaga predmetni izvršbi.
URS člen 22, 23. ZPP člen 115. ZFPPIPP člen 14, 14/2-3.
začetek postopka osebnega stečaja - predlog upnika za začetek postopka osebnega stečaja - insolventnost - trajnejša nelikvidnost - nepismena oseba - preložitev naroka za glavno obravnavo - razlog za preložitev naroka - pravica do izjave v postopku
Pooblaščenka je na naroku 7. 9. 2022 navedla, da je bila na dopustu ter ni bila v kontaktu z dolžnico pred narokom ter prosila za preložitev naroka, ker je sklepala, da je dolžnica nanj pozabila pristopiti. Vendar pa slednje ne more biti razlog za preložitev naroka, ne glede na posebne okoliščine, ki jih pooblaščenka navaja v zvezi z dolžnico. Ker je bila dolžnica seznanjena z datumom naslednjega naroka in se odpovedala posebnemu pismenemu vabljenju nanj, bila pa je tudi opozorjena, da bo sodišče narok opravilo, če se ga ne bo udeležila, ne da bi jo zaslišalo, dolžnica pa ima tudi pooblaščenko, ki skrbi za varstvo njenih pravic in koristi, dolžnici ni bila kršena pravica do izjave, kot to trdi v pritožbi, niti nista bila kršena 22. in 23. člen Ustave RS.
Trditve pritožnice, da ni prezadolžena, niso odločilne, glede na to, da upnica dolžničine insolventnosti ni temeljila na dolžničini prezadolženosti, temveč le na njeni trajnejši nelikvidnosti. Insolventnost je namreč položaj, ki nastane, če dolžnik v daljšem obdobju ni sposoben poravnavati vseh svojih obveznosti, ki so zapadle v tem obdobju (trajnejša nelikvidnost), ali če postane dolgoročno plačilno nesposoben. Insolventen je torej že, če je le trajneje nelikviden.
predlog za prenos krajevne pristojnosti - zavrnitev predloga - tehten razlog - uslužbenka sodišča kot oškodovanka - zapisnikarica
Dejstvo zaposlitve oškodovanke A. A. na delovnem mestu sodne zapisnikarice na (pravdnem oddelku) Okrožnega sodišča v Mariboru, katerega organizacijska enota je Okrajno sodišče v Mariboru, ne pomeni tehtnega razloga za prenos krajevne pristojnosti.
Uredba (EU) št. 1215/2012 Evropskega parlamenta in Sveta z dne 12. decembra 2012 o pristojnosti in priznavanju ter izvrševanju sodnih odločb v civilnih in gospodarskih zadevah člen 1, 1(1), 2(a), 53.
potrdilo o sodni odločbi v civilnih in gospodarskih zadevah - pristojnost - narava pravnega razmerja - stroški pooblaščenca
V skladu z ustaljeno sodno prakso Sodišča EU pojma civilne in gospodarske zadeve iz člena 1(1) Uredbe ni mogoče razlagati kot zgolj napotitev na notranje pravo države članice. Ta pojem je treba šteti za avtonomen pojem, ki ga je treba razlagati s sklicevanjem na cilje in ureditev navedene uredbe na eni strani ter splošna načela, ki izhajajo iz nacionalnih pravnih ureditev na drugi strani. Pri tem je navedeni pojem civilne in gospodarske zadeve treba razlagati široko. Da bi se ugotovilo, ali zadeva spada na področje uporabe Uredbe, pa je kot odločilno treba ugotoviti predvsem, kakšno je pravno razmerje med strankami spora ter preučiti podlago in podrobna pravila za uveljavljanje vloženega pravnega sredstva. Gre torej za terjatev, ki ji ni mogoče pripisati kaznovalne narave in ne izhaja iz oblastnega akta, saj se nanaša na povrnitev stroškov med obsojencem in oškodovanko, kar pomeni, da je vzpostavljena med dvema enakopravnima zasebnima subjektoma.
premoženjskopravni zahtevek v kazenskem postopku - adhezijski postopek - zamudne obresti
Pritožbeno sodišče uvodoma izpostavlja, da je odločanje o premoženjskopravnem zahtevku v kazenskem postopku urejeno v desetem poglavju ZKP in kot je to navedeno tudi v odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije UP 103/14-27 z dne 6. 6. 2018, iz določb navedenega poglavja izhaja, da odločanje o premoženjskopravnem zahtevku pomeni odločanje v sporih iz premoženjskopravnih razmerij med obdolžencem (kot tožencem) in drugo fizično ali pravno osebo (kot tožnikom). Sodišče o sporih iz premoženjskopravnih razmerij sicer res odloča v pravdnem postopku, vendar kadar upravičenec za podajo premoženjskopravnega zahtevka trdi, da je obligacijsko razmerje nastalo zaradi ravnanja, ki hkrati izpolnjuje tudi znake kaznivega dejanja, o katerem odloča sodišče v kazenskem postopku, se zaradi načela ekonomičnosti o premoženjskopravnem zahtevku (vključno z obrestmi) odloči tudi v okviru kazenskega postopka. V takšnem primeru se znotraj kazenskega postopka izvede t. i. pridruženi (adhezijski) pravdni postopek.
ZVEtL-1 člen 42, 42/1, 43, 43/1, 43/1-2, 44, 44/1.
postopek za ugotovitev pripadajočega zemljišča - dokazna ocena izvedenskega mnenja - dejanska raba nepremičnin - redna raba stavbe - pretekla raba - funkcionalno zemljišče k stavbi - zakonska domneva - ugovor javnega dobra
V prvem odstavku 43. člena ZVEtL-1 so določeni kriteriji/merila za ugotovitev obsega pripadajočega zemljišča, med katerimi je v 2. točki navedena tudi pretekla redna raba zemljišča. ZVEtL-1 meril za določitev obsega pripadajočega zemljišča ne obravnava izključujoče in ne določa njihovega vrstnega reda, temveč jih našteva primeroma, sodišču pa omogoča, da s sočasno uporabo vseh naštetih enakovrednih meril na najprimernejši način določi obseg pripadajočega zemljišča. To je storilo tudi sodišče v obravnavani zadevi. Ugotovitev sodišča, da so lastniki/stanovalci stanovanj v stavbi dejansko rabili, koristili, urejali in vzdrževali sporne nepremičnine od izgradnje dalje, je pravilna, saj pritožnica tem trditvam predlagateljice ni konkretno ugovarjala. Ugovor javnega dobra - trditev, da gre za javno površino, namenjeno uporabi vsakogar, ne vsebuje konkretiziranega nasprotovanja trditvam, da sporna zemljišča redno uporabljajo le stanovalci sporne stavbe.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSK00067763
KZ-1 člen 297, 297/1.. ZKP člen 355, 355/2.
kaznivo dejanje javnega spodbujanja sovraštva, nasilja ali nestrpnosti - celovita dokazna ocena - presoja dokazov - in dubio pro reo
Pritožbeno sodišče pritrjuje sodišču prve stopnje, ki je po presoji izvedenih nasprotujočih si personalnih dokazov, ko je na eni strani razpolagalo z zagovorom obdolženca, ki sta ga potrdila njegovo tedanje dekle in njegov oče ter soseda C.C., na drugi strani pa z izpovedbo oškodovanca, podprto z izpovedbami njegove žene, matere in očeta, izpovedb zaslišanih policistov ter listinskih dokazov, ostalo najmanj v dvomu o tem, ali je resnično obdolženec oškodovancu izrekel besede, kot se očitajo v obtožnem predlogu, oziroma je ocenilo, da se tehtnica nagne na stran obdolženca.