sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v socialnovarstveni zavod - zdravljenje v nadzorovani obravnavi - nadzorovana obravnava - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - prostorska zasedenost - trajanje varnostnega ukrepa - duševna motnja
Za zdravljenje v nadzorovani obravnavi morajo biti vsi pogoji iz drugega odstavka 80. člena ZDZdr izpolnjeni kumulativno.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pravica uporabe na stavbi - domneva o lastniku nepremičnine - izpodbijanje domnev - stroški upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - vknjižba lastninske pravice na občino - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - gradbeno dovoljenje - pridobitev gradbenega dovoljenja - pravica investitorja graditi na zemljišču - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL
Pri lastninjenju nepremičnin je odločilno vprašanje, kdo je bil na dan uveljavitve ZLNDL imetnik pravice uporabe.Tožena stranka pravice do uporabe sporne stavbe (oziroma stanovanja) ni nikoli pridobila, pravico do uporabe zemljišča, ki je sledilo pravicam na zgrajenem objektu, pa je najkasneje z izgradnjo stavbe, izgubila.
OZ člen 347, 348, 351, 602. ZFPPIPP člen 67, 301, 301/4. ZPP člen 357.
najemnina - plačilo zapadle terjatve - bodoča nezapadla terjatev - občasna terjatev - zastaralni rok - zastaranje najemnin (zakupnin) - zastaranje same pravice - pravica terjati izpolnitev - začetek stečajnega postopka nad nasprotno stranko - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - pravna fikcija - izjava upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve - sklep o odpustu obveznosti - učinkovanje odpusta obveznosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Bistvene lastnosti občasnih terjatev so, da izvirajo iz istega pravnega naslova (v konkretnem primeru najemne pogodbe s kasnejšimi aneksi), a je mogoče s posamezno terjatvijo vseeno samostojno razpolagati, da je njihova višina določljiva oziroma določena in da dospejo periodično. Najemnine v obravnavani zadevi zapolnijo vse navedene značilnosti. Kot je sodišče jasno obrazložilo, je zastaranje terjatev iz zakupnine (najemnine) posebej urejeno s 351. členom OZ iz razloga izenačitve položaja med najemninami, ki dospejo v plačilo v enkratnem znesku ter najemninami, ki dospejo v plačilo občasno, da ne bi najemnine, ki izpolnjujejo pogoje za občasne terjatve (in zato zanje velja triletni zastaralni rok) zastarale v krajšem roku, od najemnin določenih v enkratnem znesku. Ob obrazloženem je pravilen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da za občasne terjatve velja 348. člen OZ, ki določa kdaj zastara sama pravica, iz katere slednje izvirajo. Namen te določbe je varstvo dolžnika, v izogib nakopičenju njegovih dospelih terjatev.
Četrti odstavek 301. člena ZFPPIPP določa (pravna fikcija), da upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka, tako da uveljavlja samo še zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve. Dajatveni zahtevek za plačilo terjatev, ki je bil sodno uveljavljen pred začetkom stečajnega postopka, torej z začetkom tega postane nedovoljen. Skladno z navedeno zakonsko določbo po vloženem predlogu za nadaljevanje postopka ni več mogoče odločati o dajatvenem tožbenem zahtevku, pač pa „zgolj“ o zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve. Ker je tožnik dne 27. 9. 2019 podal predlog za nadaljevanje postopka, se (tudi v tem delu) po zakonski fikciji šteje, da je dajatveni del zahtevka umaknil in je uveljavljal zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo in je z odločitvijo o dajatvenem namesto ugotovitvenem tožbenem zahtevku storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.
stranska intervencija - nedopustna stranska intervencija - priglasitev intervencije - interes za udeležbo - končni uspeh v postopku - dejanski interes - potencialna dejstva - pravni interes
V tej pravdi priglasitelja intervencije nimata prav nikakršnega pravnega interesa za toženčevo zmago, kar je pogoj za dopustitev, da se nekdo vmeša v tujo pravdo. S svojo navedbo, da je sporni denar, ki ga tožnik želi od toženca, pravzaprav zapuščina nujnega očeta, ki je bil tožnikov brat, izkazujeta le dejanski interes na tej vsoti denarja, pa še to zgolj potencialen, saj ne navajata, da bi v kakšnem sodnem postopku svojo pravico že uveljavljala.
zavrženje pritožbe - stranke zapuščinskega postopka - pomanjkanje aktivne legitimacije - pravica do pritožbe - uradni pritožbeni preizkus
Po prvem odstavku 333. člena ZPP smejo vložiti pritožbo (le) stranke postopka. Po 175. členu ZD so stranke zapuščinskega postopka dediči, volilojemniki ter druge osebe, ki uveljavljajo kakšno pravico iz zapuščine, torej vse osebe, ki jim na dedno pravni podlagi pripada dedna pravica ali pravica iz volila.
ZSReg člen 5, 5/2, 5/2-5, 9, 17, 31, 31/2, 36, 36/1. ZIZ člen 239, 268. Uredba o sodnem registru (2007) člen 32, 37.
vpis v sodni register - zaznamba sklepa o zavarovanju - začasna odredba - zaznamba spora - vpis zaznambe spora v sodni register
Postopek za vpis v sodni register se začne z vložitvijo predloga ali po uradni dolžnosti. Po uradni dolžnosti ali na zahtevo drugega pristojnega organa začne sodišče postopek samo, kadar tako določa zakon. Sklep o začasni odredbi ima, kadar je izdan v pravdnem ali kakšnem drugem postopku, učinek sklepa o izvršbi (268. člen ZIZ). Zaznamba sklepa o izvršbi je konkretno izvršilno dejanje in ta vpis opravi registrsko sodišče po uradni dolžnosti, kar izhaja iz 5. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg, ko prejme sklep o izvršbi oziroma začasni odredbi. Pri tem ne presoja utemeljenosti izdane začasne odredbe, saj odloča o tem le sodišče v postopku, v katerem je bila začasna odredba izdana. Iz 5. točke drugega odstavka 5. člena ZSReg izhaja, da se pri subjektu vpisa, ki je družba z omejeno odgovornostjo (kar je subjekt vpisa v obravnavanem primeru), vpiše tudi zaznamba sklepa o izvršbi oziroma začasna odredba.
Ker se določbe ZIZ o izvršbi pri zavarovanju z začasno odredbo uporabljajo le smiselno (239. člen ZIZ), z izdano začasno odredbo pa je bilo odločeno, da se pri poslovnih deležih le zaznamuje izdaja nepravnomočne sodbe, po presoji pritožbenega sodišča taka vsebina ne predstavlja nobene obremenitve poslovnega deleža, temveč pomeni le zaznambo nekega pravnega dejstva v sodni register. V takem primeru se zato zaznamba izdane nepravnomočne sodbe ne vpiše v podatkovni sklop "družbeniki", temveč se vpis opravi v podatkovni sklop "razno".
KZ-1 člen 221, 221/1, 221/2.. ZPP člen 224, 286.. ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - kaznivo dejanje napad na informacijski sistem - javna listina
Neutemeljeno je pritožbeno navajanje, da po sklenitvi zadnje pogodbe o zaposlitvi (spremembi delovnega mesta) tožnici uporabniško ime in geslo nista bila posebej preklicana in da bi ji toženka morala izrecno prepovedati dostop do programa. Dejstvo, da je tožnica z uporabniškim imenom in geslom razpolagala tudi po tem, ko je prenehala opravljati delo v računovodstvu, ji namreč ne daje pravice, da ju uporablja še naprej. Neupravičen vstop v informacijski sistem pomeni tudi poseg v informacijsko zasebnost proti volji upravičenca, torej brez njegovega soglasja, ali kljub njegovemu nesoglasju.
Pritožniki pravilno ugotavljajo, da je sodišče prve stopnje obsojencu izreklo maksimalno enotno zaporno kazen. Pritožbeni očitki, da naj bi v izpodbijani sodbi povsem spregledalo olajševalne okoliščine, sicer niso utemeljeni, saj jih je izrecno izpostavilo v obrazložitve sodbe, upravičeno pa zagovorniki zatrjujejo, da se pri odmeri enotne zaporne kazni dejansko niso odrazile. Tudi pri izreku in odmeri enotne kazni v postopku t. i. neprave obnove se mora sodišče seznaniti z vsemi za odmero kazni relevantnimi okoliščinami in jih ovrednotiti. Enotna kazen mora biti rezultat posameznih določenih kazni in hkrati v sorazmerju z vso kriminalno dejavnostjo, za katero se enotna kazen izreka; biti mora torej v logičnem in sorazmernem odnosu tako do posameznih določenih kazni, kot tudi do celotne obsojenčeve kaznive dejavnosti.
ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2, 26, 26/1, 274, 285.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-a.. ZOFVI člen 48, 48/5.. ZDR-1 člen 200, 200/3.
stvarna pristojnost - pristojnost delovnega sodišča - svet zavoda - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje tožbe - materialno procesno vodstvo
Toženec je organ tožnice, ki je pristojen za odločanje o pritožbah delavcev zoper odločitve tožnice kot delodajalke. V skladu z ureditvijo specialnega zakona lahko le delavec uveljavlja sodno varstvo zoper dokončno odločitev sveta zavoda, ki jo je ta sprejel o pritožbi delavca (peti odstavek 48. člena ZOFVI). Tudi v skladu s tretjim odstavkom 200. člena ZDR-1 lahko ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (o kateri je v tem primeru odločeno z izpodbijanim sklepom) pred pristojnim delovnim sodiščem uveljavlja le delavec. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sodno varstvo tožnice zoper sklep z dne 25. 3. 2022 ni predvideno in tožbo zaradi pomanjkanja pravne koristi zavrglo (274. člen ZPP).
ZFPPIPP člen 48, 57, 63, 69, 299, 299/1, 299/4, 299/5. ZPP člen 13, 206, 206/1. ZIZ člen 107.
stečajni postopek - prijava izločitvene pravice - prekinitev stečajnega postopka - predhodno vprašanje - načelo hitrosti stečajnega postopka
Ne gre spregledati, da je prekinitev stečajnega postopka prej izjema kot pravilo, saj je v stečajnem postopku poudarjeno načelo hitrosti postopka (48. člen ZFPPIPP). Morebitna izjemna prekinitev v stečajnem postopku terja zato še toliko bolj temeljito predhodno prognozo trajanja in kompleksnosti tako matičnega kot stečajnega postopka, predvsem upoštevaje fazo stečajnega postopka, v kateri odredi sodišče prekinitev postopka, ter procesna pravila ZFPPIPP, ki tako fazo urejajo.
Pritožbeno sodišče ocenjuje, da tudi sicer po njegovi presoji pogoji za prekinitev postopka v tej fazi postopka (preizkus terjatev oziroma izločitvenih pravic), upoštevajoč celoten skup pravil o preizkusu terjatev in izločitvenih pravic, v obravnavanem primeru niso podani in mora zato sodišče prve stopnje v tem postopku o relevantnih vprašanjih v okviru sklepa o preizkusu odločiti samo. Pritožnica ima prav, da je postopek insolventnosti v prvi vrsti namenjen varovanju pravic upnika napram insolventnemu dolžniku, postopek pa mora sodišče izvesti brez posega v njihovo pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja.
NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO - USTAVNO PRAVO
VSL00062389
ZDZdr člen 3, 3/2, 74, 75. ZNP-1 člen 6, 6/2.
sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem - prostorska zasedenost - duševna bolezen - zdravljenje v psihiatrični bolnišnici - psihiatrično zdravljenje v oddelku pod posebnim nadzorom - socialno varstvo
V konkretnem primeru je predlagatelj edina institucija, ki do sprejema udeleženke v SVZ A., ko se bodo tam sprostile kapacitete, ima dovolj strokovnih in materialnih resursov za celovito zaščito osebnostnih in ustavnih pravic, ki pripadajo udeleženki. Naloga sodišča namreč je, da po uradni dolžnosti zavaruje pravice in koristi oseb, ki imajo težave v duševnem zdravju in da tem osebam pri obravnavi po ZDZdr zagotovi varstvo njihovega osebnega dostojanstva ter drugih človekovih pravic in temeljnih svoboščin.
Ponarejena je namreč listina, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pri tem pa ni pomembno ali gre za resnično ali neresnično vsebino.
ZIUZEOP člen 20, 20/1, 71a, 71a/1.. ZDR-1 člen 162, 162/3.. URS člen 14.. ZIUPOPDVE člen 54.
odškodnina za neizrabljen letni dopust - interventna zakonodaja - epidemija - enakost pred zakonom - nujne potrebe delovnega procesa - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da tožničin primer ne predstavlja izjeme iz prvega odstavka 71.a člena ZIUZEOP. Obdobje za prenos letnega dopusta, pridobljenega v letu 2019, se za tožnico ni izteklo s 30. 6. 2020, temveč se je na podlagi prvega odstavka 71.a člena ZIUZEOP podaljšalo. Takšne zakonske posledice prepovedi izrabe dopusta ne more spremeniti ugotovitev, da toženka tožnici izrabe dopusta ni prepovedala oziroma ni onemogočila v mesecih od januarja do maja 2020, kot tudi ne ugotovitev, da tožničino delo ni bilo nujno potrebno v času, ko je bila na čakanju na delo doma.
ZZK-1 člen 157, 158, 158/, 158/1-1. ZPP člen 142, 142/4.
sklep o dovolitvi vpisa - ugovor zoper sklep - prepozen ugovor - rok za ugovor - fikcija vročitve
Glede na namen zemljiške knjige ter formalno naravo zemljiškoknjižnega postopka, je osem dnevni rok za ugovor primeren, da se stranka v tem času seznani z relevantnim procesnim gradivom ter poda svoja stališča. Časovna omejitev procesnih dejanj z roki ni v nasprotju s pravico stranke do sodnega varstva. Na ta način se zagotavlja procesna disciplina, pravna varnost in zasleduje načelo pospešitve postopka.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da vročitve na podlagi fikcije v pravni državi ne bi smelo biti. Gre sicer za skrajen, vendar nujen institut, saj bi bil v nasprotnem primeru ogrožen tek sodnega postopka ter s tem učinkovitost sodnega varstva.
URS člen 26. ZSZ člen 59, 59/1. ZGO-1 člen 218. ZUreP-1 člen 179, 180.
odškodninska odgovornost države - nadomestilo za uporabo stavbnega zemljišča - namenska raba zemljišč - obramba - kvalificirana protipravnost - samovoljno ravnanje - vmesna sodba - odločitev ustavnega sodišča
Izjema, po kateri se NUSZ ne plačuje za zemljišča za potrebe ljudske obrambe, ne velja več od uveljavitve ZGO-1 in ZUreP-1 v letu 2003. To je jasno povedalo tudi Ustavno sodišče v odločbi iz leta 2004. Toženka je skoraj 10 let po tej odločbi samovoljno zavzela stališče, da navedena izjema še vedno velja, ne da bi vmes prišlo do spremembe relevantne zakonodaje. Pri svojem stališču pa je vztrajala tudi po tem, ko so bile izdane še druge sodne odločbe na to tematiko, ki so govorile nasprotno. To pomeni kvalificirano protipravnost ravnanja.
ZZK-1 člen 111, 111/2.. ZVKD-1 člen 13, 13/1, 13/3.
zaznamba pravnega dejstva - omejitve javnopravne narave - kulturni spomenik državnega pomena - dodatni opis vsebine zaznambe
Spomenik državnega pomena (nepremičninski spomenik) razglasi z odlokom vlade, na podlagi tega akta pa se to dejstvo zaznamuje v zemljiški knjigi.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je v opisu zaznambe opredeljeno, da "spada pod zaščito" le del parcel. Podrobna opredelitev prostorskih meja tega spomenika je navedena v 3. členu Odloka (sklicevanje na digitalni katastrski načrt in vris na temeljnem topografskem načrtu). Ta Odlok je v dodatnem opisu zaznambe izrecno naveden.
postopek prisilne poravnave - ugovor dolžnika, da ni insolventen - dokazni standard prepričanja - prekinitev postopka - predhodno vprašanje - načelo hitrosti postopka
O ugovoru, da dolžnik ni insolventen, je treba odločiti s stopnjo prepričanja. Takšen dokazni standard pa je tudi v postopku prisilne poravnave mogoče doseči, kljub izrazitemu načelu hitrosti postopka, saj mora biti tudi v ugovornem postopku, ki teče znotraj postopka prisilne poravnave, zagotovljeno načelo kontradiktornosti kot izraz pravice do izjavljanja in udeležencem zagotovljena vsa procesna jamstva za uresničitev pravice do enakega varstva pravic.
Namen postopka prisilne poravnave je insolventnemu dolžniku omogočiti, da z izvedbo ustreznih ukrepov prestrukturiranja odpravi vzroke svoje insolventnosti in znova postane kratkoročno in dolgoročno plačilno sposoben. Takšen namen pa bi bil s prekinitvijo postopka do pravnomočne odločitve v pravdni zadevi povsem izvotljen, pa čeprav je sporno, ali je dolžnik sploh insolventen.
POGODBENO PRAVO - PRAVO EVROPSKE UNIJE - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00063448
ZVPot člen 24. OZ člen 86, 92, 93. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 3, 3/1.
nična pogodba - pogodba o dolgoročnem posojilu - potrošniška hipotekarna kreditna pogodba - švicarski franki (CHF) - varstvo potrošnikov - pogodbene obveznosti - pojasnilna dolžnost banke - valutno tveganje - kredit v CHF - sprememba vrednosti tečaja tuje valute - nepošten pogodbeni pogoj - nedopusten pogoj - predmet pogodbe - pravna podlaga - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa SEU - sodna praksa Vrhovnega sodišča - odločba Ustavnega sodišča - razlaga pogodbe - konkretne okoliščine - sklenitvena in izpolnitvena faza pravnega posla - dokazna ocena - ekonomske posledice pogodbenega pogoja - malomarno ravnanje - znatno neravnotežje v pogodbenih pravicah in obveznostih strank - izpodbojnost pogodbe - zmota
Informacijsko neravnotežje, ne na abstraktnem oz. splošnem nivoju ne na konkretni ravni, nikoli samo zase ne vodi k temu, da bi bil posel ničen, če ni izpolnjen še kakšen od elementov, ki jih pravni red zahteva za to najhujšo obliko neveljavnosti nekega pravnega posla. Lahko da je kdaj informacijsko neravnovesje takšne teže, da potrošnika zavaja v zmoto. Vendar (tudi) naš pravni red zaradi varnosti pravnega prometa za izpodbijanje v zmoti sklenjenih pogodb predvideva časovne roke, ki so v konkretni zadevi seveda že vsi potekli. Le ničnostni zahtevki ne zastarajo, ker gre za tako hudo hibo, na katero se lahko vsak čas vsakdo sklicuje; če je nek posel ničen, je ničen že od samega začetka, nima, ni imel in ne more imeti nikakršnih pravnih učinkov. V konkretnem primeru je banka svojo pogodbeno zavezo izpolnila, tudi tožnici pa sta svojo zavezo izpolnjevali več let in šele po 11 letih od sklenitve pogodbe (in prejema denarja – bančnega kredita) v tožbi zatrdili, da gre za ničen posel, torej posel, ki ne bi smel imeti nikakršnih učinkov. Trditi nekaj takega je contra factum proprium, torej odrekanje veljavnosti lastnim preteklim ravnanjem, torej v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja ter tudi nerazumno.
BANČNO JAVNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STVARNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL00062847
OZ člen 5, 9, 18, 18/1, 51, 51/1, 52, 350. SPZ člen 23, 154. ZZK-1 člen 29, 33. ZBan-1 člen 62, 62/1. ZUKSB člen 1. ZPP člen 7, 7/1, 8, 212, 213, 213/1, 285, 285/1, 285/3, 286, 286/1. URS člen 25.
izbris hipotek - izbrisna pobotnica - obličnost dogovora - ustni dogovor - uprava banke - soglasje - zastopanje banke - skupno zastopanje - upravičenost člana uprave za zastopanje - pooblastilo - soglasje k poslom upravljanja - gradnja - podizvajalci - uporabno dovoljenje - prodaja stanovanj - obremenjena nepremičnina s hipoteko - izbrisno dovoljenje - zemljiškoknjižno dovolilo - dogovor o stvarnopravnih razmerjih - kompenzacija - kreditna pogodba - plačilo terjatve - pravica do izjave - ugovor zastaranja - prekluzija glede navajanja dejstev in dokazov
Prepričljivo je dokazan "ustni dogovor", zatrjevana dejstva in dokazi pa ne potrjujejo, da bi C. C. sklenil dogovor brez pooblastila uprave prvo toženke oziroma da uprava ne bi bila seznanjena z ustnim dogovorom in da ga ne bi odobrila. Poenostavljeno povedano - teza pritožbe, da uprava ni vedela za ustni dogovor, je neprepričljiva glede na ugotovljena dejstva, in hkrati izven poslovnih običajev bank.
ZFPPIPP člen 34, 34/1, 34/2, 34/3, 46, 47, 231, 231-3. ZIZ člen 20a.
začetek stečajnega postopka - predlog upnika za začetek stečajnega postopka - aktivna procesna legitimacija - verjetno izkazana terjatev - pravna korist za vodenje postopka - nastanek terjatve za povrnitev stroškov
Predlog za začetek stečajnega postopka je upravičen vložiti upnik, ki verjetno izkaže svojo terjatev do dolžnika, proti kateremu predlaga začetek postopka, in okoliščino, da dolžnik zamuja s plačilom te terjatve več kot dva meseca (3. točka 231. člena ZFPPIPP). S tem upnik izkaže, da ima pravno korist od vodenja stečajnega postopka nad dolžnikom. Takšne pravne koristi upnik v danem primeru ni izkazal, saj ni verjetno izkazal obstoja terjatev do dolžnika, kot je to pravilno ocenilo sodišče prve stopnje.