OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00062691
ZIZ člen 272. SPZ člen 8. OZ člen 8, 16, 118. ZKZ člen 2, 20, 20/2. ZPP člen 163, 163/4.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - predpostavke za izdajo začasne odredbe - verjetnost nastanka terjatve - verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve - kmetijsko zemljišče - zakonita predkupna pravica po ZKZ - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - enotna ponudba - odobritev pravnega posla - ničnost kupoprodajne pogodbe - odstop od pogodbe - čezmerno prikrajšanje - teorija izjave - predznamba
V konkretnem primeru gre verjetno za enotno ponudbo. Tožencu namreč v ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ni bilo treba vključiti nekmetijskih zemljišč, pa je to storil. Poleg tega je tudi ceno postavil za vse ponujene nepremičnine skupaj.
lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pravica uporabe na stavbi - domneva o lastniku nepremičnine - izpodbijanje domnev - stroški upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - vknjižba lastninske pravice na občino - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - gradbeno dovoljenje - pridobitev gradbenega dovoljenja - pravica investitorja graditi na zemljišču - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL
Pri lastninjenju nepremičnin je odločilno vprašanje, kdo je bil na dan uveljavitve ZLNDL imetnik pravice uporabe.Tožena stranka pravice do uporabe sporne stavbe (oziroma stanovanja) ni nikoli pridobila, pravico do uporabe zemljišča, ki je sledilo pravicam na zgrajenem objektu, pa je najkasneje z izgradnjo stavbe, izgubila.
stranska intervencija - nedopustna stranska intervencija - priglasitev intervencije - interes za udeležbo - končni uspeh v postopku - dejanski interes - potencialna dejstva - pravni interes
V tej pravdi priglasitelja intervencije nimata prav nikakršnega pravnega interesa za toženčevo zmago, kar je pogoj za dopustitev, da se nekdo vmeša v tujo pravdo. S svojo navedbo, da je sporni denar, ki ga tožnik želi od toženca, pravzaprav zapuščina nujnega očeta, ki je bil tožnikov brat, izkazujeta le dejanski interes na tej vsoti denarja, pa še to zgolj potencialen, saj ne navajata, da bi v kakšnem sodnem postopku svojo pravico že uveljavljala.
Pri določitvi kraja nastanka škode je potrebno upoštevati načelo predvidljivosti kot tudi sorazmerja med interesi oškodovanca na eni in oškodovalca na drugi strani. Pri tem je potrebno upoštevati, da je z določitvijo kraja nastanka škodljive posledice povezano ne samo vprašanje mednarodne pristojnosti sodišč, pač pa tudi izbire prava, ki ga je potrebno uporabiti (primerjaj prvi odstavek 30. člena ZMZPP).
V situaciji, ko je domnevni oškodovalec banka, je kot kraj nastanka škode odločilna država, v kateri je prišlo do kršitve pravil o preprečevanju pranja denarja. Banka namreč lahko pričakuje, da se bo njena odgovornost presojala po njenih domačih pravilih o preprečevanju pranja denarja in tudi oškodovanec mora predvideti, da se bo odškodninska odgovornost banke presojala po pravu njene države.
delitev nepremičnine v solastnini - sklep o prekinitvi postopka - priposestvovanje dela nepremičnine - ugotovitev lastninske pravice - istovrstnost primera - drugačna dejanska in pravna podlaga - objektivne meje pravnomočnosti
Pravnomočen res postane le izrek sodbe ali sklepa. Vendar je s pravnomočno sodbo odločeno o vsebini tožbenega zahtevka. Tako se tudi obrazložitev sodbe pridružuje pravnomočnosti izreka, kolikor je to potrebno za identifikacijo vsebine odločbe. Kadar je izrek sodbe skop, se šele s pomočjo drugih elementov sodbe lahko ugotovi, na katero razmerje in historičen dogodek se odločitev nanaša. Slednje je pomembno za opredelitev objektivnih meja pravnomočnosti.
ZDZdr člen 62, 62/5. ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih, sodnih cenilcih in sodnih tolmačih (2018) člen 37, 38, 38/1, 38/1-1, 39, 41, 41/1, 41/2, 47.
sprejem na zdravljenje brez privolitve v nujnih primerih - izvedensko mnenje - zdravstveni pregled - pregled zdravstvene dokumentacije - nagrada in stroški sodnega izvedenca - ustno podajanje mnenja - nagrada za pripravo na ustno podajanje mnenja - nagrada za študij spisa - nagrada za pregled listin - nagrada za zbiranje in proučevanje dodatne dokumentacije
Izvedenec mora pred podajo izvida in mnenja opraviti pregled osebe in zdravstvene dokumentacije, kar po oceni pritožbenega sodišča pomeni pripravo na ustno podajanje izvedeniškega mnenja po prvem odstavku 41. člena Pravilnika. Da te postavke ni mogoče tolmačiti tako ozko, kot je to storilo sodišče prve stopnje, izhaja tudi iz določila petega odstavka istega člena, po katerem je izvedenec do plačila za pripravo na ustno podajanje izvedeniškega mnenja upravičen že, če na narok pristopi, pa je ta preložen, in to poleg nadomestila za čakanje na narok in povračila stroškov prihoda, ne da bi izkazoval samostojno dodatno pripravo na podajanje mnenja. Gre torej za nagrado izvedencu za udeležbo na naroku in ustno podajanje predhodno že izoblikovanega mnenja, na kar kaže tudi sorazmerno nizka vrednost te nagrade (38 EUR), ki je neodvisna od zahtevnosti mnenja.
ZST-1 člen 12, 12/3, 34a, 34a/1. ZPP člen 108, 108/4.
sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - zavrženje predloga za taksno oprostitev - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
Tožeča stranka po pozivu sodišča na dopolnitev predloga le tega ni dopolnila. Predlog za oprostitev plačila sodne takse je tako ostal nepopoln, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
plačilo za nadurno delo - nadomestilo za neizrabljen letni dopust - možnost izrabe letnega dopusta - zamudna sodba - vročitev tožbe - načelo afirmativne litiskontestacije - fikcija vročitve - nedovoljen pritožbeni razlog
Okoliščino, da je bil tožnik v bolniškem staležu v času vročitve odpovedi pogodbe o zaposlitvi (21. 12. 2021) pa vse do prenehanja delovnega razmerja (po izteku 36-dnevnega odpovednega roka), je sodišče prve stopnje pravilno štelo za objektivno nepredvidljivo okoliščino, ki mu je onemogočila izrabo letnega dopusta do prenehanja delovnega razmerja, zaradi česar je upravičen do nadomestila za neizkoriščen letni dopust. Razlogi, zakaj tožnik ni celotnega letnega dopusta za leto 2021 izkoristil že pred bolniškim staležem, niso odločilnega pomena, saj mu ZDR-1 takšne obveznosti ne nalaga.
vzročna zveza - stvarna napaka - prodajna pogodba - izvedensko mnenje - vzrok za napako
Dodajanje vode so odrejale osebe, ki so izvajale betoniranje. Ni naloga voznikov, da preverjajo, ali ima oseba, ki prevzema beton na gradbišču in dejansko nastopa kot prevzemnik betona, pooblastilo za odrejanje dodajanja vode. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je bila tožena stranka seznanjena, da vode ne sme dodajati (izrecen zapis na dobavnicah, pa tudi v tehničnem listu kvarčnega posipa je zapisano, da mora biti vodocementno razmerje čim manjše). Tudi če dodajanja vode ni odredila sama, ampak so to odredili njeni podizvajalci, to ne spremeni zaključka, da je v razmerju do tožeče stranke odgovornost za dodajanje vode v njeni sferi.
zamuda roka za plačilo sodne takse - predlog za vrnitev v prejšnje stanje - upravičen vzrok - prenehanje vzroka za zamudo - zamuda roka za vložitev predloga za vrnitev v prejšnje stanje - zavrženje predloga
Sodišče lahko skladno z določilom prvega odstavka 116. člena ZPP stranki, ki zamudi rok za kakšno pravno dejanje in zaradi tega izgubi pravico opraviti to dejanje, na njen predlog dovoli, da ga opravi pozneje, če spozna, da je stranka zamudila rok iz upravičenega vzroka. Na podlagi določila drugega odstavka 117. člena ZPP, ki ga je v izpodbijanem sklepu citiralo tudi sodišče prve stopnje, je treba tak predlog vložiti v 15 dneh od dneva, ko je prenehal vzrok, zaradi katerega je stranka zamudila rok. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da iz predloga za vrnitev v prejšnje stanje, imenovanem pritožba (r. št. 28), izhaja, da je vzrok, zaradi katerega je toženka zamudila rok, do katerega bi morala plačati sodno takso, prenehal 12. 5. 2022. Ker pa je predlog za vrnitev v prejšnje stanje vložila šele 20. 6. 2022, kar je celih 39 dni po prenehanju vzroka, zaradi katerega je zamudila rok, je sodišče prve stopnje ravnalo pravilno, ko je njen predlog na podlagi določila prvega odstavka 120. člena ZPP kot prepozen zavrglo.
poskus kaznivega dejanja - kaznivo dejanje zlorabe izvršbe - obstoj dolga - prodajna pogodba - posojilna pogodba - pritožba oškodovanca - izvršba na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa - pravda
Obdolženec je izvršbo predlagal na podlagi neposredno izvršljivega notarskega zapisa in zatrjeval obstoj dolga iz prodajne pogodbe, ter ne iz posojilne pogodbe, pri kateri bi moral terjatev do oškodovancev najprej dokazovati v pravdi ter šele v primeru uspeha in pridobitve izvršilnega naslova nato vložiti predlog za izvršbo. Sporna posojilna pogodba namreč ne predstavlja niti izvršilnega naslova niti verodostojne listine, ki bi dopuščala neposredno izvršbo brez predhodne pravde, česar se je obdolženi kot dolgoletni podjetnik, ki je za vložitev izvršbe angažiral celo odvetnika, dobro zavedal. Pritožba oškodovancev ni dovoljena, saj (ne)določitev posebnega pogoja sodi v domet odločbe o kazenski sankciji, medtem ko sme oškodovanec izpodbijati obsodilno sodbo le glede odločbe o premoženjskopravnem zahtevku, objavi pravnomočne sodbe in odločbe o stroških (četrti odstavek 367. člena ZKP).
odlog izvršbe na predlog dolžnika - dom dolžnika - nesorazmernost - bagatelni znesek
Očitno nesorazmerje med višino terjatve in vrednostjo nepremičnine ne pomeni matematičnega nesorazmerja, temveč je odlog v teh primerih dovoljen, kadar gre za izterjavo bagatelnih terjatev.
Namen odloga izvršbe je v tem, da dolžnik s svojo aktivnostjo doseže spremembo v svoji dejanski situaciji oziroma glede razlogov za odlog izvršbe, ali terjatev v tem času poplača.
ZIUZEOP člen 20, 20/1, 71a, 71a/1.. ZDR-1 člen 162, 162/3.. URS člen 14.. ZIUPOPDVE člen 54.
odškodnina za neizrabljen letni dopust - interventna zakonodaja - epidemija - enakost pred zakonom - nujne potrebe delovnega procesa - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba sodbe
Sodišče prve stopnje je zmotno presodilo, da tožničin primer ne predstavlja izjeme iz prvega odstavka 71.a člena ZIUZEOP. Obdobje za prenos letnega dopusta, pridobljenega v letu 2019, se za tožnico ni izteklo s 30. 6. 2020, temveč se je na podlagi prvega odstavka 71.a člena ZIUZEOP podaljšalo. Takšne zakonske posledice prepovedi izrabe dopusta ne more spremeniti ugotovitev, da toženka tožnici izrabe dopusta ni prepovedala oziroma ni onemogočila v mesecih od januarja do maja 2020, kot tudi ne ugotovitev, da tožničino delo ni bilo nujno potrebno v času, ko je bila na čakanju na delo doma.
vzpostavitev etažne lastnine - elaborat za evidentiranje sprememb v zemljiškem katastru - primerna strokovna podlaga za izvedbo katastrskega vpisa - nove parcele - zemljišče, na katerem stavba stoji - udeležba v postopku - pravica do kontradiktornosti - procesni ugovor - neutemeljen ugovor - pripombe na izvedensko mnenje
Neutemeljeni so očitki, da sodišče ni vodilo kontradiktornega postopka. Pritožnik je v postopek vstopil naknadno, vendar mu je sodišče prve stopnje vročilo dotedanje vloge, odločbe ter izvedeniško mnenje, nadaljnje vloge mu je vročalo sproti in mu tako omogočilo udeležbo v postopku. Pritožnik očitek utemeljuje tudi s trditvijo, da sodišče ni izvedlo predlaganih dokazov ter tega ni obrazložilo. Pri izpodbijani odločitvi so relevantni le ugovori in predlogi udeležencev v zvezi z izvedeniškim mnenjem, ki so tehnične narave, zato so tudi očitki predlagatelja v zvezi z (še) neizvedenimi dokazi, ki se niso nanašali na za izpodbijani sklep relevantne navedbe, neutemeljeni.
Ponarejena je namreč listina, ki ne izvira od osebe, ki je na njej navedena kot izdajatelj, pri tem pa ni pomembno ali gre za resnično ali neresnično vsebino.
ZZK-1 člen 111, 111/2.. ZVKD-1 člen 13, 13/1, 13/3.
zaznamba pravnega dejstva - omejitve javnopravne narave - kulturni spomenik državnega pomena - dodatni opis vsebine zaznambe
Spomenik državnega pomena (nepremičninski spomenik) razglasi z odlokom vlade, na podlagi tega akta pa se to dejstvo zaznamuje v zemljiški knjigi.
Sodišče prve stopnje je pravilno navedlo, da je v opisu zaznambe opredeljeno, da "spada pod zaščito" le del parcel. Podrobna opredelitev prostorskih meja tega spomenika je navedena v 3. členu Odloka (sklicevanje na digitalni katastrski načrt in vris na temeljnem topografskem načrtu). Ta Odlok je v dodatnem opisu zaznambe izrecno naveden.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSL00063347
ZKP člen 269, 269/1, 269/1-2, 277, 277/1, 277/1-1. KZ člen 254, 254/1, 254/3.
kaznivo dejanje zatajitve finančnih obveznosti - opis kaznivega dejanja - konkretizacija zakonskih znakov - obarvani naklep - ustavitev kazenskega postopka - subjektivni znaki kaznivega dejanja - namen pridobitve protipravne premoženjske koristi
Navedba, da je obdolženi A. A. ravnal "z namenom, da bi se družba X, d.d. v celoti izognila plačilu davka", ne predstavlja ustrezne konkretizacije zakonskega znaka, da je storilcu šlo za to, da doseže veliko premoženjsko korist. S tem je izkazan zgolj storilčev poseben namen popolnoma se izogniti plačilu davkov iz prvega odstavka 254. člena KZ in ne namen doseči veliko premoženjsko korist iz tretjega odstavka tega člena. Drži, da so v nadaljevanju opisa navedeni tudi računi velikanske vrednosti, vendar pa je s tem izkazana velika premoženjska korist le po objektivni plati. Z vidika pravne opredelitve po tretjem odstavku 254. člena KZ pa je v opisu umanjkala ključna navedba, da so obdolženci v okviru svojega ravnanja izognitve plačilu davka zasledovali prav takšno premoženjsko korist.
Pri opredeljevanju subjektivnih znakov kaznivega dejanja (kot so denimo: "vedoma", "z namenom", "mu je šlo za to") je opis dovolj opredeljen že s sklicevanjem na zakonske prvine. To pa pomeni, da je tovrstne zakonske znake treba navesti vsaj v abstraktnem delu opisa. Navedba subjektivnega zakonskega znaka v opisu dejanja je v konkretni zadevi bistvenega pomena prav zaradi razmejitve med temeljno in kvalificirano obliko očitanih kaznivih dejanj po prvem oziroma tretjem odstavku 254. člena KZ.
ZZK-1 člen 157, 158, 158/, 158/1-1. ZPP člen 142, 142/4.
sklep o dovolitvi vpisa - ugovor zoper sklep - prepozen ugovor - rok za ugovor - fikcija vročitve
Glede na namen zemljiške knjige ter formalno naravo zemljiškoknjižnega postopka, je osem dnevni rok za ugovor primeren, da se stranka v tem času seznani z relevantnim procesnim gradivom ter poda svoja stališča. Časovna omejitev procesnih dejanj z roki ni v nasprotju s pravico stranke do sodnega varstva. Na ta način se zagotavlja procesna disciplina, pravna varnost in zasleduje načelo pospešitve postopka.
Neutemeljeno je tudi pritožbeno stališče, da vročitve na podlagi fikcije v pravni državi ne bi smelo biti. Gre sicer za skrajen, vendar nujen institut, saj bi bil v nasprotnem primeru ogrožen tek sodnega postopka ter s tem učinkovitost sodnega varstva.