DEDNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00062181
ZZZDR člen 12, 51, 51/1, 51/2. SPZ člen 48, 48/1, 48/2. OZ člen 190.
obseg zapuščine - skupno premoženje izvenzakonskih partnerjev - posebno premoženje - vlaganja v nepremičnino - nova stvar - gradnja na tuji nepremičnini - darilna pogodba - odpoved pravici - obogatitveni zahtevek - povrnitev vlaganj v nepremičnino - povečanje vrednosti nepremičnine zaradi vlaganj - nedovoljeni informativni dokazi - pričakovana pravica
Pred vzpostavitvijo izvenzakonske skupnosti pridobljeno premoženje je posebno premoženje in se tudi z vložkom skupnega premoženja vanj ne transformira v skupno premoženje.
Z vlaganji v že obstoječo stanovanjsko hišo se identiteta nepremičnine ni spremenila, le bivanjski standard se je izboljšal. To pa ne napolnjuje pravnega standarda nove stvari.
Nedokončan, manj kot 40 % velik del hiše ne spremeni identitete nepremičnine, zato tudi z gradnjo prizidka A. A. in toženka nista pridobila lastninske pravice po pravilih ZTLR o gradnji na tujem.
Trditve o pravno relevantnih dejstvih morajo biti specificirane; ni naloga sodišča, da samo išče oziroma ugotavlja na podlagi predložene dokumentacije dejstva, ki jih mora skladno z materialnim dokaznim bremenom navajati stranka.
V pravdnem postopku se dokazi izvajajo zaradi dokazovanja s strani strank zatrjevanih dejstev, ne pa z namenom, da se stranki omogoči pridobitev podatkov o dejstvih, ki bi jih morala zatrjevati.
vznemirjanje lastninske pravice - prepoved uporabe poti - ponovljen postopek - trajno dolžniško razmerje - obligacijski dogovor o rabi nepremičnine - odpoved pogodbenega razmerja - pogoji za veljavnost - izjava volje - ugotovitev za nazaj
Res je, da odpoved trajnega obligacijskega razmerja načeloma ne zahteva posebne obličnosti, vendar pa mora biti za veljavno odpoved (poleg okoliščine, da je le-ta sopogodbeniku vročena) izpolnjen tudi elementarni pogoj, da je sopogodbenik jasno in nedvoumno seznanjen, da se trajno pogodbeno razmerje odpoveduje. Torej mora biti v odpovedi jasno navedeno, za katero pogodbeno razmerje gre, nadalje izjava volje, da se to pogodbeno razmerje odpoveduje in s kakšnim odpovednim rokom. Odpoved učinkuje le, če druga stranka izve za voljo izjavitelja. Da za to voljo lahko izve, pa jo mora sopogodbenik, ki odpoveduje trajno razmerje, jasno in nedvoumno izraziti. Evidentno je, da dopisi, v katerih tožnik ne govori o nobenem pogodbenem razmerju, temveč povsem nasprotno zatrjuje, da tako pogodbeno razmerje ne obstaja, ne izpolnjuje zgoraj navedenih temeljnih pogojev za veljavno odpoved po 333. členu OZ.
Ko se izkaže za pravilno ugotovitev, da tožnik tožencema obligacijskega razmerja ni veljavno odpovedal, se izkaže za nepomembno, ali je bila odpoved dana v primernem času in ali je bil odpovedni rok ustrezno dolg. Razloge v zvezi z odpovednim rokom in primernostjo časovnega trenutka odpovedi je sodišče prve stopnje navedlo za povrh (ex abundante cautela), ti razlogi pa glede na okoliščino, da je pravilen že zaključek, da odpovedi sploh ni bilo, niso bistveni za odločitev. V zvezi s temi navedbami pritožbeno sodišče zgolj pripominja, da sodišče prve stopnje s tem, ko je domnevno ugotavljalo dejstva, ki jih nobena od strank ni zatrjevala, ni kršilo 7. člena ZPP ali tožnikove pravice do izjave, temveč je zgolj vsebinsko napolnilo pravni standard primernega odpovednega roka in primernega trenutka za odpoved v smislu 333. člena OZ.
ZFPPIPP člen 47, 48, 121, 121/1, 320, 330, 330/2, 395, 395/2, 395/3, 395/4. ZPP člen 283.
postopek osebnega stečaja - sklep o začetku postopka osebnega stečaja - načelo hitrosti stečajnega postopka - načelo zagotavljanja najboljših pogojev za plačilo upnikov - unovčevanje stečajne mase - sklep o prodaji - prodaja stanovanja ali družinske stanovanjske hiše - rok za izpraznitev in izročitev stanovanja - nepodaljšljiv rok - dogovor o uporabi nepremičnine - stečajni dolžnik kot upnik - vložitev pravnega sredstva - prava neuka stranka - pomoč prava neuki stranki
V postopku osebnega stečaja se stečajna masa unovči na več načinov, in sicer da se proda premoženje stečajnega dolžnika, izterja njegove terjatve oziroma opravi drug pravni posel za uresničitev premoženjskih pravic (320. člen ZFPPIPP). Nobeden od načinov nima prednosti pred drugim, saj je potrebno pri unovčenju slediti temeljnim načelom stečajnega postopka kot sta zagotavljanje najboljših pogojev za plačilo upnikov (47. člen ZFPPIPP) in hitrost postopka (48. člen ZFPPIPP).
KZ-1 člen 20, 49, 50, 51, 51/1, 51/1-2, 308, 308/3.
kaznivo dejanje prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države - predpisana kazen - omilitev kazni - priznanje krivde - olajševalne in obteževalne okoliščine - sostorilstvo
Ne glede na navedeno pa je dodati, da je za obravnavano kaznivo dejanje po tretjem odstavku 308. člena KZ-1 v zakonu zagrožena kazen od treh do desetih let zapora ter denarna kazen. V obravnavani zadevi je sodišče obdolžencu, ob uporabi omilitvenih določil izreklo kazen dve leti zapora. Sodišče je torej obdolžencu izreklo zaporno kazen pod spodnjo mejo za to kaznivo dejanje predpisane zaporne kazni. V obilni meri je torej upoštevalo olajševalne okoliščine, kot so navedene v točki 5 izpodbijane sodbe in povsem neutemeljeno je zato pritožbeno zavzemanje za še dodatno znižanje zaporne kazni. Ob že izpostavljeni uporabi omilitvenih določil in številnih obteževalnih okoliščinah, upoštevaje pri tem tudi težo kaznivega dejanja in stopnjo kazenske odgovornosti obdolženca, nikakor ni podlage za še dodatno znižanje obdolžencu izrečene zaporne kazni, za kar se zavzema pritožnik. Ker je prvostopno sodišče izreklo tudi primerni stranski kazni, ki ju pritožba niti ne graja in glede na ostale razloge, ki jih je v tej smeri navedlo že prvostopno sodišče, pritožba s prikazovanjem, da je bila obdolžencu izrečena previsoka zaporna kazen, nikakor ne more biti uspešna.
zavrnitev predloga za priznanje in izvršitev tuje kazenske sodbe - nova dejstva in okoliščine - učinek pravnomočnosti - izvršitev kazenske sodbe tujega sodišča
Sodišče druge stopnje se strinja, da pravnomočnost (postopka priznanja in izvršitve tuje sodne odločbe) nima takšnega učinka, kot je to v primeru odločanja o krivdi storilca za določeno kaznivo dejanje in ki je pravzaprav rezultirano iz ustavne določbe o prepovedi ponovnega sojenja za isto kaznivo dejanje, ki ga dokončno oblikuje inštitut ne bis in idem.
Čeprav je bilo že pravnomočno zavrnjeno priznanje in izvršitev sodbe države odreditve, lahko obsojenec ponovno predlaga, da se prizna sodba tujega sodišča in da se na tej podlagi zoper njega izvrši kazen zapora v državi izvršitve (R Sloveniji).
OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - STVARNO PRAVO
VSL00061935
ZFPPIPP člen 342, 342/2, 347, 347/3, 347/3-1, 347/3-2. OZ člen 59, 59/3. SPZ člen 66, 66/3.
postopek osebnega stečaja nad dolžnikom - prodaja premoženja stečajnega dolžnika - prodaja nepremičnine - lastninska pravica več oseb - solastnina - prodaja solastne nepremičnine - zbiranje ponudb za prodajo v stečajnem postopku - sklenitev prodajne pogodbe za nepremičnino - posebna pravila - sklenitev prodajne pogodbe pod odložnim pogojem - razvezni pogoj - upravičenja solastnika - predkupna pravica (prednostna pravica nakupa) - predkupni upravičenec - uveljavljanje predkupne pravice - sklep o izročitvi nepremičnine kupcu - prenos lastninske pravice - prenehanje veljavnosti pogodbe - redno poročilo stečajnega upravitelja - vknjižba lastninske pravice
Pritožnik je bil seznanjen z dejansko in pravno podlago predkupne pravice (solastnina - tretji odstavek 66. člena SPZ) in s tem, da je bila pogodba z njim sklenjena pod razveznim pogojem, ki se uresniči, če predkupna upravičenka uveljavi predkupno pravico.
Ker sodišče ni moglo začeti s postopkom prisilne izterjave denarne kazni, vse dokler je obsojenka imela odprt rok za njeno prostovoljno plačilo, torej do zapadlosti zadnjega obroka, zastaranje izvršitve kazni v tem času ni teklo.
Pri izvršitvi (stranske) denarne kazni v obliki zapora ne gre za odločanje o odmeri kazenske sankcije, saj za izvršitev neizterljive denarne kazni sodišče določi trajanje zapora v skladu s prvim odstavkom 87. člena KZ-1. V skladu s to določbo sodišče pri tem ne opravi presoje ne/sorazmernosti trajanja zapora, edina omejitev je, da zapor ne sme biti daljši od šestih mesecev.
ukrepi za varstvo koristi otroka - začasna odredba - začasna ureditev stikov - način izvajanja stikov - pogoji za izdajo začasne odredbe - ogroženost otroka - načelo kontradiktornosti - povrnitev stroškov pritožbenega postopka
Sodišče je v obrazložitvi svoje odločitve izpostavilo, da so bili sumi v zvezi s spolno zlorabo deklice zavrnjeni, kot tudi sumi storitve kaznivega dejanja zanemarjanja mladoletne osebe in surovega ravnanja v škodo mladoletne A. A. Izpostavilo je pozitivne ugotovitve CSD v odnosu med deklico in očetom v času, ko so izvajali stike pod nadzorom. Zato nadaljnje kopičenje dokazov v zvezi z dokazovanjem dejstev, ki jih je sodišče kot verjetne že sprejelo kot podlago za svojo odločitev, ni bilo potrebno in načelo kontradiktornosti zaradi neizvedbe nadaljnjih dokazov ni bilo prekršeno.
uradni zaznamek o izjavi osumljenca - verodostojnost obdolženčevega zagovora - dokazno ugotavljanje pravno pomembnih dejstev
Gole ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jo sme uporabiti za presojo verodostojnosti zagovora obdolženca, pa ni moč razlagati v smislu, da je sodišče prve stopnje s tem izpodbijano sodbo oprlo na uradni zaznamek o izjavi osumljenca, oziroma da je na podlagi uradnega zaznamka ugotovilo pravno relevantno dejstvo.
prekinitev postopka zaradi reševanja predhodnega vprašanja - sklep o zavrnitvi predloga za prekinitev postopka - veljavnost zavezovalnega pravnega posla - izročitev in izpraznitev nepremičnine - pogoji za prekinitev postopka - neizpolnjen pogoj
Prekinitev pravdnega postopka iz razloga po 1. točki prvega odstavka 206. člena ZPP je fakultativna. Navedeno pomeni, da je presoji razpravljajočega sodnika prepuščeno, ali bo postopek prekinil ali ne, pri čemer so merila, ki jih je pritožbeno sodišče izpostavilo v prejšnjem razveljavitvenem sklepu (I Cp 9/2021), sodišču zgolj za pomoč. Sodišče mora svojo odločitev o (ne)prekinitvi opreti na razloge, ki so razumni in niso arbitrarni.
zahteva za sodno varstvo - odločanje o zahtevi za sodno varstvo - priznanje prekrška - zakonski znaki prekrška - dokazovanje - dopolnitev dokaznega postopka - redni sodni postopek - relativna bistvena kršitev določb postopka o prekršku
Čeprav se sodba, s katero sodišče prve stopnje zavrne zahtevo za sodno varstvo, na podlagi drugega odstavka 66. člena ZP-1 ne more izpodbijati iz razloga zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, to sodišča prve stopnje ne odreši njegove dolžnosti, da svojo odločitev o sprejemu priznanja odgovornosti ustrezno pojasni.
Storilec ni priznal vseh očitanih zakonskih znakov prekrškov in odgovornosti, zaradi česar je sodišče prve stopnje nepravilno uporabilo določbo prvega odstavka 118. člena in 68. člen ZP-1 ter je s tem zagrešilo relativno bistveno kršitev določb postopka iz drugega odstavka 155. člena ZP-1, ki vpliva na zakonitost sodbe, saj po objektivnih in subjektivnih kriterijih ni jasnega in popolnega priznanja prekrškov.
ZCestn člen 50, 50/5, 50/5-5.. ZP-1 člen 36, 36/1, 36/1-1.
prekršek - ustavitev postopka o prekršku - opis dejanja - opis dejanja v plačilnem nalogu - storitev ali opustitev - odgovornost za prekršek
Iz opisa ne izhajajo zakonski znaki očitanega prekrška po peti alineji petega odstavka 50. člena ZCestn. Iz opisa namreč ni jasno, s katerim konkretnim ravnanjem (storitvijo ali opustitvijo) je kršitelj storil očitani prekršek. Kršitelju se očita, da pri vožnji skozi točko cestninjenja ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja, ki zagotavlja podatke za obračun cestnine, kljub temu da je bila za vozilo registrskih oznak [...] registrirana DarsGo naprava št. [...]. Pri tem pa ni navedeno, kaj je kršitelj storil ali opustil, da ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja. Samo dejstvo, da ni stekla mikrovalovna komunikacija med napravo DarsGo in napravami za izvajanje cestninjenja, pri čemer so razlogi za to lahko številni in ne izvirajo nujno iz sfere kršitelja, ampak so lahko na strani DARS-a, za sklepčnost opisa očitanega prekrška ne zadošča. S takšnim opisom bi bila namreč uvedena objektivna odgovornost kršitelja.
Odločitev sodišča prve stopnje, ki je tožbo zavrglo na podlagi petega odstavka 81. člena ZPP, je preuranjena. V kolikor umanjka procesna predpostavka pravdne sposobnosti se stranki postavi skrbnik. V obravnavani zadevi gre za pomanjkljivost, ki je odpravljiva. Postavljeni skrbnik lahko vloženo tožbo odobri, poleg tega še ni znano v kolikšni meri je tožnik poslovno (ne)sposoben, saj se bo navedeno ugotovilo šele v nepravdnem postopku postavitve odrasle osebe pod skrbništvo.
ZPrCP člen 81, 81/9, 81/10, 82, 82/2, 82/4. ZP-1 člen 136, 136/1, 136/1-1.
kršitev materialnega prava - navidezni idealni stek - pogoji za varno vleko pokvarjenega vozila - vleka pokvarjenega vozila na avtocesti in hitri cesti - dejanje ni prekršek
V določbah 82. člena ZPrCP so celovito urejeni vsi pogoji za vleko pokvarjenega vozila na avtocesti in hitri cesti; medtem ko so v določbah 81. člena ZPrCP celovito urejeni vsi pogoji za varno vleko pokvarjenega motornega vozila na cestah, ki niso avtoceste in hitre ceste.
Med prekrškoma po desetem odstavku 81. člena in četrtem odstavku 82. člena ZPrCP je podan navidezen idealni stek in sta prekrška v odnosu specialnosti.
DELOVNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VDS00064592
ZPP člen 254, 339, 339/1, 339/2, 339/2-8.. OZ člen 149, 150.
odškodninska odgovornost delodajalca - objektivna odgovornost - nevarna dejavnost - krivdna odgovornost - protipravnost - vzročna zveza - poklicna bolezen - okvara sluha - zaključeno zdravljenje - mejni prag zadostne verjetnosti - zastaranje - pritožbena obravnava
Četudi je sodišče ugotovilo, da se toženec ukvarja z nevarno dejavnostjo, to še ne pomeni, da je zaradi tega podana njegova (avtomatična) objektivna odškodninska odgovornost. Po 150. členu OZ za škodo od nevarne dejavnosti odgovarja tisti, ki se z njo ukvarja, pri čemer se v skladu s 149. členom OZ za škodo, nastalo v zvezi z nevarno dejavnostjo, šteje, da izvira iz te dejavnosti, razen če se dokaže, da ta ni bila vzrok. Določena je torej (izpodbojna) zakonita domneva, da je bila nevarna dejavnost vzrok za nastalo škodo, vendar je tudi v tem primeru tožnik dolžan zatrjevati in dokazati dejstva, ki opredeljujejo zakonito domnevo o obstoju vzročne zveze (domnevno bazo).
ZPP člen 71, 124, 196, 325, 325/1, 326, 326/1, 326/4.
ugotovitev ničnosti pogodbe - nujni in enotni sosporniki
Ob uveljavljanju ničnosti pogodbe mora tožnik hkrati tožiti vse pogodbene stranke pogodb, katerih ničnost uveljavlja, ker so vsi ti enotni in nujni sosporniki in če v tožbi vsi ti niso zajeti, ni tožena prava stranka.
Ker so v zadevi glede na zahtevek tožnikov na ničnost pogodb vsi toženci enotni sosporniki, se glede na določbo 196. člena ZPP na tiste, ki zamudijo kakšno pravdno dejanje, razteza tudi učinek pravdnih dejanj, ki so jih opravili drugi sosporniki.
ZLNDL člen 3, 7. ZUreP-1 člen 94, 105. ZUreP-3 člen 205, 216. SPZ člen 11, 11/1. ZPP člen 13, 13/2.
opustitev izvedbe razlastitvenega postopka - denarni odškodninski zahtevek - odškodnina zaradi opustitve razlastitve - družbena lastnina - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pogodba o oddaji mestnega zemljišča v uporabo za zgraditev objektov - pravica uporabe - pridobitev pravice uporabe - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - predhodno vprašanje - imetnik pravice uporabe - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - vknjižba lastninske pravice po uradni dolžnosti na podlagi ZLNDL - narava vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo - deklaratorna narava vpisa v zemljiško knjigo - domneva lastninske pravice
Na podlagi ZLNDL, ki je urejal lastninjene nepremičnin na podlagi imetništva pravice uporabe, se je lastninska pravica po samem zakonu ob njegovi uveljavitvi pridobila na podlagi pravice uporabe, katere nosilca pa je potrebno določiti, upoštevajoč tedanje predpise. Narava pravice uporabe je bila namreč drugačna od klasične lastninske pravice, kakor tudi njen prenos, pri čemer vpis v zemljiško knjigo ni bil konstitutivne narave, temveč deklaratoren. Poleg tega so se vknjižbe po noveli ZLNDL-A izvajale avtomatično in v primeru, ko je bila v zemljiški knjigi vpisana družbena lastnina in pravica uporabe v korist določene pravne ali fizične osebe, se je avtomatično na podlagi tega zakona vpisala lastninska pravica v korist osebe, ki je bila pred tem imetnik pravice uporabe. Ta rešitev je bila enostavna, vendar ne nujno najboljša, saj je privedla do vrste materialnopravno nepravilnih vknjižb, na kar je pravilno opozorilo sodišče prve stopnje. Če je bil upravičenec do lastninske pravice na podlagi specialnega predpisa drug, kot je bil v zemljiški knjigi vpisan imetnik pravice uporabe, je vknjižba lastninske pravice na podlagi ZLNDL nezakonita.
Tisti, ki pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL ni imel, lastninske pravice po tem zakonu ni pridobil, čeprav je bila pravica uporabe v zemljiški knjigi vpisana nanj.
V tem gospodarskem sporu je lastništvo spornih nepremičnin predhodno relevantno zato, ker tožeča stranka uveljavlja odškodnino zaradi opustitve izvedbe postopka razlastitve. Vprašanje lastninske pravice tožeče stranke na spornih nepremičninah se zato tudi v tem postopku presoja le kot predhodno vprašanje, saj če tožeča stranka ni lastnica spornih nepremičnin (vpis v zemljiško knjigo je namreč v primeru pridobitve lastninske pravice po ZLNDL le deklaratoren), tudi ni bila razlaščena (saj je to lahko le lastnik) in ji materialno pravo ne daje upravičenja do plačila odškodnine, saj ta eventualno pripada le lastniku kot razlastitvenemu zavezancu (94. in 105. člen ZUreP-1, ki je veljal v času vložitve tožbe, enako pa izhaja tudi iz sedaj veljavnih 205. in 216. člena ZUreP-3), hkrati pa tudi ni podane opustitve njene razlastitve in s tem protipravnosti kot osnovnega elementa temelja odškodninske odgovornosti, kar je pojasnilo že sodišče prve stopnje.
začasna odredba - nepravdni postopek - regulacijska začasna odredba
Pravilno je sodišče prve stopnje v izpodbijanem sklepu obrazložilo, da v tem nepravdnem postopku pravno podlago za izdajo začasne odredbe predstavljajo določbe ZIZ.
pogodba, sklenjena zunaj poslovnih prostorov - odstop od pogodbe
Kljub zaključku, da je bila pogodba o paketnem potovanju sklenjena kot pogodba na daljavo, pa je nato prvostopno sodišče za presojo upravičenosti tožničinega odstopa od pogodbe in pogojev za odstop (brez navajanja razlogov), na čemer temelji pravica do povračila vplačila oz. obseg povračila, napačno uporabilo določbo 7. odstavka 57f člena7 ZVPot. Citirana določba namreč ureja pravico potrošnika glede odstopa od pogodbe brez razloga samo v primeru pogodbe, sklenjene zunaj poslovnih prostorov, ne pa tudi v primeru sklenitve pogodbe na daljavo. Posledično se je pri ugotovljenem dolžnostnem vračilu in njegovem obsegu napačno sklicevalo tudi na določbo 2. odstavka čl. 43d ZVPot, ki se, glede na določbo 6. točke 1. odstavka 43a čl. istega zakona ne uporablja za pogodbe o paketnem potovanju.
Škoda, ki je tožniku nastala zaradi neizrabe letnega dopusta, ni v vzročni zvezi s škodnim dogodkom. Samostojno naknadno ravnanje zavarovanca tožene stranke (neizpolnitev obveznosti zagotovitve izrabe dopusta) je ptretrgalo vzročno zvezo s škodnim dogodkom.