CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
VSL00063031
ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 155, 155/1.
preživninska obveznost - izterjava zapadlih preživninskih obrokov - izterjava še ne zapadlih preživninskih dajatev - nagrada za posvet s stranko - nagrada za pregled listin - vrednost spornega predmeta - stroški ugovornega postopka - odmera stroškov
Sodišče je pravilno zavrnilo dolžnikov stroškovni zahtevek iz naslova 50 točk za posvet s stranko in 50 točk za pregled listin in dokumentacije, saj je strošek teh opravil zajet že v nagradi za sestavo ugovora in ne gre za samostojno storitev.
Pritožba pa utemeljeno uveljavlja, da je sodišče nagrado za sestavo ugovora, za sestavo odgovora na odgovor na ugovor in za zastopanje na naroku ter materialne stroške odmerilo prenizko oziroma da jih je obračunalo od napačne vrednosti spornega predmeta. Kot podlago za izračun je namreč sodišče prve stopnje upoštevalo znesek 898,63 EUR, kar pa je le seštevek že zapadlih izterjevanih preživninskih obrokov, ob tem pa je prezrlo, da je izvršbo dovolilo tudi glede izterjave še nezapadlih obrokov preživnine za obdobje od julija 2022 do januarja 2023 (seštevek katerih po navedbah dolžnika v pritožbi znaša 1.088,52 EUR). Višje sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da je treba stroške ugovornega postopka odmeriti od seštevka obeh zneskov, tako zapadlih kot nezapadlih (torej od zneska 898,63 EUR + 1.088,52 EUR oziroma skupaj 1.987,15 EUR), saj je z uspešnim ugovorom zoper sklep o izvršbi dolžnik preprečil prisilno izterjavo tega celotnega zneska.
zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - pravica do sodelovanja pri dokazovanju - prekluzija uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - obvezno zastopanje po odvetniku - psihiatrično izvedensko mnenje - bipolarna afektivna motnja - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - obstoj milejšega ukrepa
Na podlagi tretjega odstavka 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr lahko sodišče na predlog izvedenca osebi s sklepom v celoti ali delno omeji pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, če bi lahko nastale škodljive posledice za njeno zdravje. V konkretnem primeru je izvedenka tak predlog podala, saj je ocenila, da bi sodelovanje pri dokazovanju lahko udeleženca še dodatno vznemirilo in škodljivo vplivalo na njegovo zdravje.
Udeleženec zaradi navedene omejitve v postopku (z izjemo lastnega zaslišanja) res ni osebno sodeloval, a to ne pomeni, da se o mnenju izvedenke ni mogel izjaviti. V postopku je sodelovala njegova po uradni dolžnosti postavljena odvetnica, ki je tako možnost imela.
Hudo ogrožanje zdravja predstavlja že kronifikacija udeleženčeve bolezni in trajna poškodba možganov. Enako velja za poškodbe, ki bi jih udeleženec ali tretji lahko utrpeli v prometni nesreči ali v nesreči povezani s kakšno drugo udeleženčevo dejavnostjo, ki bi se je zaradi precenjevanja svojih sposobnosti in ob povišani impulzivnosti lotil. V obeh primerih bi lahko bilo ogroženo tudi življenje udeleženca ali tretjih. Pritožbeno sodišče soglaša, da je ogrožanje realno, saj je bil udeleženec v času poslabšanja bolezni že udeležen v prometni nesreči, ko pa se je sam lotil postavljanja mlaja, se je poškodoval. Ogrožanje bi bilo morda res mogoče zmanjšati z določenimi ukrepi, ki jih pritožnica izpostavlja v pritožbi, a ob tem spregleda, da gre za ukrepe, ki jih ZDZdr ne predvideva.
KAZENSKO MATERIALNO PRAVO - KAZENSKO PROCESNO PRAVO
VSM00063610
KZ-1 člen 61, 61/1, 61/2.. ZKP člen 506, 506/4.
preklic pogojne obsodbe zaradi neizpolnitve naloženih obveznosti - podaljšanje roka za izpolnitev obveznosti - vročanje vabila - premoženjsko stanje
Naslov, na katerega je sodišče prve stopnje obsojencu vročalo predhodna pisanja, je tako očitno bil naslov, na katerem je obsojenec bival, nenazadnje je ta naslov navedla tudi zagovornica pri podatkih obsojenca na pritožbi. Pri tem je sodišče prve stopnje sodna pisanja obsojencu na navedeni naslov neposredno vročalo na podlagi zavezujočih mednarodnih konvencij (Drugega dodatnega protokola k Evropski konvenciji o medsebojni pravni pomoči v kazenskih zadevah z dne 8. 11. 2001 in Konvencije o izvajanju Schengenskega sporazuma z dne 14. 6. 1985). Nadalje je pritrditi ugotovitvam sodišča prve stopnje, da je obsojenec izkazal povsem nekritičen odnos do storjenega kaznivega dejanja in njegovih posledic, saj bi lahko stopil v stik z oškodovankama že takoj po prejemu pravnomočne obsodilne sodbe, v kateri je bil opozorjen na možnost preklica pogojne obsodbe, če svoje obveznosti ne bo izpolnil. Obsojenec ni ničesar poravnal niti po tem, ko je bil z dopisom sodišča z dne 20. 10. 2021 posebej pozvan na pojasnilo, ali je posebni pogoj, določen v izrečeni pogojni obsodbi, izpolnil, pri čemer ga je sodišče še posebej opozorilo, da je rok za izpolnitev posebnega pogoja iztekel 10. 8. 2021. Ne samo, da po tem opozorilu ni ničesar poravnal, pokazal ni niti toliko prizadevanja, da bi odgovoril sodišču.
ZNP-1 člen 151, 151/1. ZS člen 17, 93, 93/3, 93/3-5. URS člen 23, 23/2. Sodni red (2016) člen 155, 156, 156/6, 157, 158, 165.
začasna ureditev spornega pravnega razmerja - ureditev razmerij med solastniki - regulacijska začasna odredba - postopek zavarovanja - dokazni standard verjetnosti - zavarovanje terjatve - zakoniti sodnik - predodelitev zadeve drugemu sodniku - nujno procesno dejanje - letni razpored sodnikov
V primeru, ko je treba opraviti nujno procesno dejanje, sodnik pa je odsoten, po določbah letnega razporeda na obravnavanem sodišču predsednica sodišča z odredbo dodeli zadevo drugemu sodniku, in sicer samo za opravo nujnega procesnega dejanja. Po vrnitvi sodnika, kateremu je bila zadeva prvotno dodeljena, pa obravnava zadevo ta sodnik.
V postopku zavarovanja se odloča s stopnjo verjetnosti. O predlogu za izdajo začasne odredbe se praviloma odloča že v fazi, kot celota relevantnih okoliščin še ni natančno in dokončno identificirana. Če se sodišče odloči za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe že pred vročitvijo nasprotni stranki in brez naroka, kot je upoštevaje predlog predlagatelja storilo v obravnavani zadevi, odloča le v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo ponudi predlagatelj. Kontradiktornost se vzpostavi šele kasneje – v ugovornem in nadaljnjem postopku. Razpis naroka v zavarovalnih zadevah je izjema.
Tudi pri regulacijskih odredbah je potrebna povezanost vsebine začasnega zavarovanja z obravnavano terjatvijo. Izdati jo je mogoče le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. V obravnavani zadevi upnik – predlagatelj z začasno odredbo ne varuje obstoječega stanja, ampak ga v bistvenem spreminja. Vanj posega na način, kot ga zasleduje v nepravdnem postopku za delitev solastnine, kjer bo o njej vsebinsko odločeno. Zavarovati skuša torej drugo terjatev, kot je predmet tega postopka.
pripor - pogoji za podaljšanje pripora - begosumnost - ponovitvena nevarnost - utemeljen sum
Vprašanje verodostojnosti izpovedbe priče D. D., ki je prav tako izpovedovala o zeleni barvi in ne srebrni barvi vozila, ki naj bi imelo mariborske registrske tablice, bo predmet nadaljnjega kazenskega postopka. Ker pa obstoj utemeljenega suma za obdolženega A. A. izhaja tudi iz zapisnika o zasegu predmetov z dne 11. 11. 2022, iz katerega je razvidno, da so tega dne policisti pri A. A. zasegli 2 bankovca po 5 USD in bankovec za 20 USD, 6 bankovcev po 50 EUR ter manjše zneske hrvaške, srbske in bolgarske valute, torej gotovino istih valut in vrednosti, kot je bila odtujena pri vlomu v hišo družine G. G., iz dokazov, zbranih v zvezi z vlomom v hišo družine G. G. pa izhaja, da je bilo vozilo Toyota zaustavljeno v Slovenskih Konjicah v neposredni bližini stanovanjske hiše, v katero je bilo vlomljeno in kjer sta bili dve osebi opaženi, ki sta pobegnili, nato pa je bila A. A. in B. B. v Slovenskih Konjicah odvzeta prostost, je potrditi zaključek sodišče prve stopnje, da glede na izvedene dokaze obstaja utemeljen sum, da je obdolženi A. A. v sostorilstvu storil očitani mu kaznivi dejanji.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00063111
OZ člen 15, 766, 766/1, 781. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
mandatno razmerje med stranko in odvetnikom - pooblastilo za sklenitev sodne poravnave - obseg pooblastila - dogovor o plačilu odvetniških storitev - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Ob ugotovitvi, da je toženec po očetovem pooblastilu tožniku oddajal le očetova navodila, so pravilno uporabljena materialnopravna določila OZ o mandatu, zastopanju in tudi o sklenitvi veljavnega dogovora oziroma poravnave.
Zatrjevano procesno kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP bi moral pritožnik konkretizirati, a je ne. Pritožbeno sodišče pa nanjo ne pazi po uradni dolžnosti. Procesna kršitev 8. člena ZPP se v pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti ne preizkuša.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO
VSL00062789
URS člen 32, 35, 53. ZPND člen 3, 3/5, 3/8, 5, 19, 22a, 22a/8. ZPP člen 8, 360, 360/1. ZNP-1 člen 42.
ukrep po zpnd - prepoved približevanja določenemu kraju ali osebi - psihično nasilje - zalezovanje - občutek ogroženosti - zaščita žrtve - namen zakona - poseg v osebnostne pravice posameznika - svoboda gibanja - načelo sorazmernosti - pravica do družinskega življenja - pravica do zasebnosti - trajanje ukrepa - dokazna ocena - odločanje o stroških po prostem preudarku
Sodišče je pravilno za vsakega od nasprotnih udeležencev ugotavljalo, ali njegova ravnanja izpolnjujejo kriterije za izrek ukrepov po ZPND. Glede na izkazano kontinuirano psihično nasilje in zalezovanje, ki ga izvaja nasprotni udeleženec, prepoved približevanja in zadrževanja zgolj na razdalji, manjši od 10 metrov, ne bi dosegla namena. Po drugi strani predlagatelja nista izkazala, da bi tudi nasprotna udeleženka nad njima izvajala psihično nasilje oziroma kontinuirano zalezovanje.
ZZK-1 člen 29, 31, 31/1, 37, 45, 45/6, 45/7.. ZGD-1 člen 505, 523, 523/1,526, 526/1.
vpis lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo - listina kot podlaga za vpis - enoosebna družba - sklep skupščine družbenikov - sklep o prenehanju družbe po skrajšanem postopku - sklep o izbrisu družbe iz registra - prehod premoženja na družbenike - razdelitev premoženja po prenehanju (izbrisu) družbe - potrdilo o plačilu davka na promet nepremičnin
Glede na določbo 526. člena Zakona o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD-1), je edini družbenik tisti, ki sam sprejme vse sklepe, ki bi jih sicer sprejemali družbeniki na skupščini ali drugače (dr. Bojan Zabel, Veliki komentar zakona o gospodarskih družbah, 3. knjiga, stran 225). Torej je bil v konkretni zadevi predlagatelj kot edini družbenik sedaj že izbrisane družbe A. d.o.o. pooblaščen, da samostojno odloča o vprašanjih iz 505. člena ZGD-1, tako tudi o prenehanju družbe in razdelitvi premoženja te družbe. Navedeno pomeni, da predlagatelj predlogu ne more priložiti zapisnika skupščine, saj skupščine ni bilo. Tako v obravnavanem primeru za predlagani vpis (6. in 7. odstavek 45. člena ZZK-1) zadostujeta predlogu priložena sklepa, in sicer Sklep o prenehanju družbe A. d.o.o. po skrajšanem postopku z dne 16.3.2022, ki vključuje sklep o razdelitvi premoženja in Sklep o izbrisu družbe iz sodnega registra Okrožnega sodišča v Ljubljani, št. Srg 52449/2022 z dne 8.6.2022.
NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
VSL00062117
ZDZdr člen 39, 39/1, 41, 41/3, 75, 75/1.
predlog centra za socialno delo - namestitev v varovani oddelek - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - mnenje osebnega zdravnika - postavitev izvedenca psihiatrične stroke - psihiatrično mnenje - shizofrenija - duševna motnja - potrebno zdravljenje - sprememba predloga - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - nujnost ukrepa
Ureditev ukrepa sprejema v varovani oddelek brez privolitve, kot tudi ukrepa brez sprejema na zdravljenje brez privolitve sta podobna. V obeh primerih je potrebna sodna odločba, izdana v postopku, v katerem so prizadeti osebi dana enaka procesna jamstva. Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom je dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi in drugim in če je prej opisano ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja ter ob upoštevanju načela uporabe najnujnejšega ukrepa (če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, to je z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo – prvi odstavek 39. člena ZDZdr). Ob izpolnjenosti pogojev za prisilno zdravljenje se sprejem v varovani oddelek odredi, če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno in če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način. Poleg tega morajo biti izpolnjeni še pogoji za sprejem v socialnovarstveni zavod po splošnih predpisih s področja socialnega varstva (prvi odstavek 75. člena v zvezi s prvim odstavkom 74. člena ZDZdr).
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
VSL00062354
OZ člen 18, 18/1. ZPP člen 458, 458/1.
odpoved pogodbenega razmerja - odpoved naročniškega razmerja - enostranska odpoved (odstop) - plačilo računov - obračunsko obdobje - izjava volje - spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog
Iz toženčevega sporočila z dne 7. 8. 2021 izhaja, da noče več biti v pogodbenem razmerju s tožnico in da odpoveduje pogodbeno razmerje, zato bi morala tožnica najkasneje s tem dnem šteti, da je toženec podal odpoved naročniškega razmerja. Glede na relevantno obračunsko obdobje je pogodbeno razmerje prenehalo 24. 8. 2021, zato je prvo sodišče pravilno zavrnilo neutemeljen tožbeni zahtevek za plačilo računov, ki so se nanašali na obdobje po 24. 8. 2021.
pritožba se šteje za umaknjeno - neplačilo sodne takse - vročilnica kot javna listina
Sodišče prve stopnje je tako pravilno ugotovilo, da tožeča stranka sodne takse za pritožbo ni plačala, niti ni dala predloga za oprostitev, odlog ali obročno plačilo sodne takse, zato je njeno pritožbo pravilno štelo za umaknjeno.
ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 14.
stroški pravdnega postopka - stroški priče - stroški prihoda priče na sodišče - izgubljeni zaslužek priče - izgubljeni zaslužek samostojnega podjetnika posameznika - dokazovanje - prosti preudarek - pravica do izjave
Sodišče o povrnitvi stroškov odloči brez obravnavanja. O zneskih ne razpravlja in ne izvaja dokaznega postopka. Gre za izjemo od načel ustnosti, neposrednosti in javnosti, pa tudi od načela obligatornosti glavne obravnave. Sodišče presodi o (ne)utemeljenosti zahtevka na podlagi podatkov v spisu, pri čemer mora biti v celoti spoštovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Sodna praksa šteje, da odločanje o stroških, ki so stranska terjatev, ni tako pomembno, da bi bilo treba nasprotni stranki dati možnost, da se že v postopku na prvi stopnji izjavi o stroškovni zahtevi.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - VARSTVO POTROŠNIKOV
VSL00063957
ZPP člen 154, 154/1, 157, 180, 180/1, 443, 443/1, 458, 458/1. ZVPot člen 25b. ZIZ člen 62, 62/2.
stroškovna odločitev - sodba na podlagi pripoznave - neobstoj povoda za tožbo - pripoznanje tožbenega zahtevka - izvršba na podlagi verodostojne listine - obrazložen ugovor zoper sklep o izvršbi - dopolnitev tožbe - odgovor na tožbo - obravnavanje glavne stvari - cena storitev - reklamacija računov - spor majhne vrednosti
Toženec ni bil dolžan pripoznati tožbenega zahtevka že v ugovoru zoper sklep o izvršbi, če si je hotel zagotoviti nastop učinka iz 157. člena ZPP.
plačilo stanovanjskih in obratovalnih stroškov - stroški upravljanja - stroški rezervnega sklada - razdelilnik stroškov - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
Toženka je ugovarjala, da svoje obveznosti ni izpolnila, ker ji tožeča stranka fizično onemogoča dostop do skupnih prostorov. Toženka pa ni zmogla pojasniti katerih storitev, ki so bile opravljene in jih je plačala tožeča stranka, zato ne more uporabljati oziroma kateri so tisti stroški iz razdelilnika, ki se nanašajo na uporabo skupnih prostorov in dostopa do parkirišč in jih ni dolžna plačati. Čeprav v tej fazi postopka to ne bi bilo več mogoče, toženka dejanskih trditev v pojasnilo svojega ugovora ni uspela opredeliti niti v pritožbenem postopku, v katerem zgolj ponavlja svoj ugovor iz prvostopenjskega postopka.
ZDR-1 člen 22, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-3, 110/2, 118, 118/2, 217. KZ-1 člen 251, 251/3.. ZGD-1 člen 263.
predsednik uprave - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - ponareditev listin - seznanitev z odpovednim razlogom - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - višina denarnega povračila - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločitve o pravdnih stroških
Dejstvo, da določen delavec ali celo več njih razpolaga s ponarejenim spričevalom in torej ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, ni zanemarljivo z vidika poslovanja posamezne družbe. Tožnik je svoje dejanje predsedniku uprave dne 25. 11. 2018 priznal, zato za tek roka ni odločilno, da kasneje ni podal še formalne samoprijave. Na podlagi te informacije pa je bil predsednik uprave, ki je bil edini, ki bi lahko skupaj s še enim članom uprave tožniku podal izredno odpoved, dolžan odreagirati, o tem obvestiti ostale člane uprave in sprožiti ustrezne postopke.
Sodišče prve stopnje je pri določitvi višine denarnega povračila pravilno upoštevalo kriterij trajanja tožnikove zaposlitve pri toženki (4 leta) ter dejstvo, da si je tožnik novo zaposlitev našel v roku enega meseca, ni pa upoštevalo okoliščin, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
gospodarski spor majhne vrednosti - rezervni sklad - vplačila v rezervni sklad - domneva lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pravica uporabe - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - pridobitev lastninske pravice - zaupanje v zemljiško knjigo - pravni promet - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
Glede na to, da so lastninsko pravico na nepremičnini na podlagi zakona pridobile tiste osebe, ki so na dan 25. 7. 1997 (na dan uveljavitve ZLNDL) na njej imele pravico uporabe, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je v obravnavani zadevi bistveno vprašanje, kdo je bil imetnik pravice uporabe na spornem stanovanju na dan 25. 7. 1997.
Investitor gradnje obravnavane stavbe je pridobil pravico uporabe na novozgrajeni stavbi, saj je imel za novogradnjo te stavbe gradbeno dovoljenje in je objekt uporabljal, med drugim tudi na način, da je posamezne dele stavbe prodal končnim kupcem.
Iz besedila 10. člena SPZ izhaja, da načelo zaupanja v zemljiško knjigo varuje tistega, ki v pravnem prometu pošteno ravna. Z izrazom pravni promet nepremičnin označujemo (zavezovalne in razpolagalne) pravne posle, s katerimi se prenašajo, ustanavljajo ali ukinjajo stvarne pravice glede nepremičnin. Zato že iz besedila "kdor v pravnem prometu pošteno ravna" izhaja, da se načelo zaupanja v zemljiško knjigo uporablja samo glede poslovnih pridobitev stvarnih pravic glede nepremičnine. V konkretnem primeru pa tožeča stranka ne trdi, da je sklenila kakšen pravni posel, s katerim se prenaša, ustanavlja ali ukinja stvarna pravica na spornem stanovanju, ampak vtožuje obligacijsko terjatev za plačilo prispevkov v rezervni sklad. Sodišče prve stopnje je zato pravilno pojasnilo, da načelo zaupanja v zemljiško knjigo v konkretnem primeru ne pride v poštev.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualni odpust - diskriminacija - zavrnitev dokaznih predlogov - listina v tujem jeziku - overjen prevod - umik tožbe - trditvena podlaga
Za presojo utemeljenosti poslovnega razloga ni nujno, da mora biti finančna situacija delodajalca že nevzdržna, oziroma da mora delodajalec beležiti že izgubo, da lahko prične z odpuščanjem delavcev. Delodajalec lahko odreagira, če zazna le upad naročil ali celo, če ne doseže zadanega poslovnega plana in ne šele takrat, ko že beleži izgubo. Neutemeljeno je pritožbeno vztrajanje tožnika, da je šlo le za običajna nihanja naročil, ki ga utemeljuje z dejstvom, da je bilo v marcu 2021 448 naročil več kot v februarju 2021. V zvezi s tem je že sodišče prve stopnje pravilno zapisalo, da zgolj enkratno (mesečno) povečanje števila naročil v šestih mesecih ni ustavilo trenda zmanjševanja naročil.
OZ člen 347, 348, 351, 602. ZFPPIPP člen 67, 301, 301/4. ZPP člen 357.
najemnina - plačilo zapadle terjatve - bodoča nezapadla terjatev - občasna terjatev - zastaralni rok - zastaranje najemnin (zakupnin) - zastaranje same pravice - pravica terjati izpolnitev - začetek stečajnega postopka nad nasprotno stranko - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - pravna fikcija - izjava upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve - sklep o odpustu obveznosti - učinkovanje odpusta obveznosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Bistvene lastnosti občasnih terjatev so, da izvirajo iz istega pravnega naslova (v konkretnem primeru najemne pogodbe s kasnejšimi aneksi), a je mogoče s posamezno terjatvijo vseeno samostojno razpolagati, da je njihova višina določljiva oziroma določena in da dospejo periodično. Najemnine v obravnavani zadevi zapolnijo vse navedene značilnosti. Kot je sodišče jasno obrazložilo, je zastaranje terjatev iz zakupnine (najemnine) posebej urejeno s 351. členom OZ iz razloga izenačitve položaja med najemninami, ki dospejo v plačilo v enkratnem znesku ter najemninami, ki dospejo v plačilo občasno, da ne bi najemnine, ki izpolnjujejo pogoje za občasne terjatve (in zato zanje velja triletni zastaralni rok) zastarale v krajšem roku, od najemnin določenih v enkratnem znesku. Ob obrazloženem je pravilen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da za občasne terjatve velja 348. člen OZ, ki določa kdaj zastara sama pravica, iz katere slednje izvirajo. Namen te določbe je varstvo dolžnika, v izogib nakopičenju njegovih dospelih terjatev.
Četrti odstavek 301. člena ZFPPIPP določa (pravna fikcija), da upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka, tako da uveljavlja samo še zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve. Dajatveni zahtevek za plačilo terjatev, ki je bil sodno uveljavljen pred začetkom stečajnega postopka, torej z začetkom tega postane nedovoljen. Skladno z navedeno zakonsko določbo po vloženem predlogu za nadaljevanje postopka ni več mogoče odločati o dajatvenem tožbenem zahtevku, pač pa „zgolj“ o zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve. Ker je tožnik dne 27. 9. 2019 podal predlog za nadaljevanje postopka, se (tudi v tem delu) po zakonski fikciji šteje, da je dajatveni del zahtevka umaknil in je uveljavljal zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo in je z odločitvijo o dajatvenem namesto ugotovitvenem tožbenem zahtevku storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.
OBLIGACIJSKO PRAVO - STVARNO PRAVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL00062691
ZIZ člen 272. SPZ člen 8. OZ člen 8, 16, 118. ZKZ člen 2, 20, 20/2. ZPP člen 163, 163/4.
ugovor zoper sklep o začasni odredbi - predpostavke za izdajo začasne odredbe - verjetnost nastanka terjatve - verjetna nevarnost za uveljavitev terjatve - kmetijsko zemljišče - zakonita predkupna pravica po ZKZ - ponudba za prodajo kmetijskega zemljišča - enotna ponudba - odobritev pravnega posla - ničnost kupoprodajne pogodbe - odstop od pogodbe - čezmerno prikrajšanje - teorija izjave - predznamba
V konkretnem primeru gre verjetno za enotno ponudbo. Tožencu namreč v ponudbo za prodajo kmetijskega zemljišča, gozda ali kmetije ni bilo treba vključiti nekmetijskih zemljišč, pa je to storil. Poleg tega je tudi ceno postavil za vse ponujene nepremičnine skupaj.