• Najdi
  • <<
  • <
  • 1
  • od 17
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL Sklep II Ip 1574/2022
    30.12.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - ODVETNIŠTVO
    VSL00063031
    ZIZ člen 38, 38/6. ZPP člen 155, 155/1.
    preživninska obveznost - izterjava zapadlih preživninskih obrokov - izterjava še ne zapadlih preživninskih dajatev - nagrada za posvet s stranko - nagrada za pregled listin - vrednost spornega predmeta - stroški ugovornega postopka - odmera stroškov
    Sodišče je pravilno zavrnilo dolžnikov stroškovni zahtevek iz naslova 50 točk za posvet s stranko in 50 točk za pregled listin in dokumentacije, saj je strošek teh opravil zajet že v nagradi za sestavo ugovora in ne gre za samostojno storitev.

    Pritožba pa utemeljeno uveljavlja, da je sodišče nagrado za sestavo ugovora, za sestavo odgovora na odgovor na ugovor in za zastopanje na naroku ter materialne stroške odmerilo prenizko oziroma da jih je obračunalo od napačne vrednosti spornega predmeta. Kot podlago za izračun je namreč sodišče prve stopnje upoštevalo znesek 898,63 EUR, kar pa je le seštevek že zapadlih izterjevanih preživninskih obrokov, ob tem pa je prezrlo, da je izvršbo dovolilo tudi glede izterjave še nezapadlih obrokov preživnine za obdobje od julija 2022 do januarja 2023 (seštevek katerih po navedbah dolžnika v pritožbi znaša 1.088,52 EUR). Višje sodišče pritrjuje pritožbenim navedbam, da je treba stroške ugovornega postopka odmeriti od seštevka obeh zneskov, tako zapadlih kot nezapadlih (torej od zneska 898,63 EUR + 1.088,52 EUR oziroma skupaj 1.987,15 EUR), saj je z uspešnim ugovorom zoper sklep o izvršbi dolžnik preprečil prisilno izterjavo tega celotnega zneska.
  • 2.
    VSL Sklep I Cp 1963/2022
    29.12.2022
    NEPRAVDNO PRAVO - SODSTVO - ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL00062555
    ZNP-1 člen 151, 151/1. ZS člen 17, 93, 93/3, 93/3-5. URS člen 23, 23/2. Sodni red (2016) člen 155, 156, 156/6, 157, 158, 165.
    začasna ureditev spornega pravnega razmerja - ureditev razmerij med solastniki - regulacijska začasna odredba - postopek zavarovanja - dokazni standard verjetnosti - zavarovanje terjatve - zakoniti sodnik - predodelitev zadeve drugemu sodniku - nujno procesno dejanje - letni razpored sodnikov
    V primeru, ko je treba opraviti nujno procesno dejanje, sodnik pa je odsoten, po določbah letnega razporeda na obravnavanem sodišču predsednica sodišča z odredbo dodeli zadevo drugemu sodniku, in sicer samo za opravo nujnega procesnega dejanja. Po vrnitvi sodnika, kateremu je bila zadeva prvotno dodeljena, pa obravnava zadevo ta sodnik.

    V postopku zavarovanja se odloča s stopnjo verjetnosti. O predlogu za izdajo začasne odredbe se praviloma odloča že v fazi, kot celota relevantnih okoliščin še ni natančno in dokončno identificirana. Če se sodišče odloči za odločanje o predlogu za izdajo začasne odredbe že pred vročitvijo nasprotni stranki in brez naroka, kot je upoštevaje predlog predlagatelja storilo v obravnavani zadevi, odloča le v okviru trditvene in dokazne podlage, ki jo ponudi predlagatelj. Kontradiktornost se vzpostavi šele kasneje – v ugovornem in nadaljnjem postopku. Razpis naroka v zavarovalnih zadevah je izjema.

    Tudi pri regulacijskih odredbah je potrebna povezanost vsebine začasnega zavarovanja z obravnavano terjatvijo. Izdati jo je mogoče le v primerih, ko je to edini možni način za preprečitev ravnanj, ki bi povzročila, da sodno varstvo ne bi več moglo doseči svojega namena. V obravnavani zadevi upnik – predlagatelj z začasno odredbo ne varuje obstoječega stanja, ampak ga v bistvenem spreminja. Vanj posega na način, kot ga zasleduje v nepravdnem postopku za delitev solastnine, kjer bo o njej vsebinsko odločeno. Zavarovati skuša torej drugo terjatev, kot je predmet tega postopka.
  • 3.
    VSL Sklep I Cp 2106/2022
    29.12.2022
    NEPRAVDNO PRAVO - ZDRAVSTVENO VARSTVO
    VSL00063114
    ZDZdr člen 31, 31/1, 39, 39/1, 39/1-1, 47, 47/3, 64, 64/3.
    zadržanje na zdravljenju v oddelku pod posebnim nadzorom brez privolitve - pravica do izjave in sodelovanja v postopku - pravica do sodelovanja pri dokazovanju - prekluzija uveljavljanja bistvenih kršitev določb pravdnega postopka - obvezno zastopanje po odvetniku - psihiatrično izvedensko mnenje - bipolarna afektivna motnja - pogoji za zadržanje na zdravljenju brez privolitve - hujše ogrožanje svojega zdravja ali zdravja drugih - obstoj milejšega ukrepa
    Na podlagi tretjega odstavka 64. člena v zvezi s tretjim odstavkom 47. člena ZDZdr lahko sodišče na predlog izvedenca osebi s sklepom v celoti ali delno omeji pravico do prisotnosti pri izvajanju dokazov, če bi lahko nastale škodljive posledice za njeno zdravje. V konkretnem primeru je izvedenka tak predlog podala, saj je ocenila, da bi sodelovanje pri dokazovanju lahko udeleženca še dodatno vznemirilo in škodljivo vplivalo na njegovo zdravje.

    Udeleženec zaradi navedene omejitve v postopku (z izjemo lastnega zaslišanja) res ni osebno sodeloval, a to ne pomeni, da se o mnenju izvedenke ni mogel izjaviti. V postopku je sodelovala njegova po uradni dolžnosti postavljena odvetnica, ki je tako možnost imela.

    Hudo ogrožanje zdravja predstavlja že kronifikacija udeleženčeve bolezni in trajna poškodba možganov. Enako velja za poškodbe, ki bi jih udeleženec ali tretji lahko utrpeli v prometni nesreči ali v nesreči povezani s kakšno drugo udeleženčevo dejavnostjo, ki bi se je zaradi precenjevanja svojih sposobnosti in ob povišani impulzivnosti lotil. V obeh primerih bi lahko bilo ogroženo tudi življenje udeleženca ali tretjih. Pritožbeno sodišče soglaša, da je ogrožanje realno, saj je bil udeleženec v času poslabšanja bolezni že udeležen v prometni nesreči, ko pa se je sam lotil postavljanja mlaja, se je poškodoval. Ogrožanje bi bilo morda res mogoče zmanjšati z določenimi ukrepi, ki jih pritožnica izpostavlja v pritožbi, a ob tem spregleda, da gre za ukrepe, ki jih ZDZdr ne predvideva.
  • 4.
    VSL Sodba II Cp 1913/2022
    28.12.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00062354
    OZ člen 18, 18/1. ZPP člen 458, 458/1.
    odpoved pogodbenega razmerja - odpoved naročniškega razmerja - enostranska odpoved (odstop) - plačilo računov - obračunsko obdobje - izjava volje - spor majhne vrednosti - nedopusten pritožbeni razlog
    Iz toženčevega sporočila z dne 7. 8. 2021 izhaja, da noče več biti v pogodbenem razmerju s tožnico in da odpoveduje pogodbeno razmerje, zato bi morala tožnica najkasneje s tem dnem šteti, da je toženec podal odpoved naročniškega razmerja. Glede na relevantno obračunsko obdobje je pogodbeno razmerje prenehalo 24. 8. 2021, zato je prvo sodišče pravilno zavrnilo neutemeljen tožbeni zahtevek za plačilo računov, ki so se nanašali na obdobje po 24. 8. 2021.
  • 5.
    VSL Sodba I Cp 2009/2022
    28.12.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL00063111
    OZ člen 15, 766, 766/1, 781. ZPP člen 8, 339, 339/2, 339/2-15, 458, 458/1.
    mandatno razmerje med stranko in odvetnikom - pooblastilo za sklenitev sodne poravnave - obseg pooblastila - dogovor o plačilu odvetniških storitev - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti - relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Ob ugotovitvi, da je toženec po očetovem pooblastilu tožniku oddajal le očetova navodila, so pravilno uporabljena materialnopravna določila OZ o mandatu, zastopanju in tudi o sklenitvi veljavnega dogovora oziroma poravnave.

    Zatrjevano procesno kršitev po 15. točki drugega odstavka 339. člena ZPP bi moral pritožnik konkretizirati, a je ne. Pritožbeno sodišče pa nanjo ne pazi po uradni dolžnosti. Procesna kršitev 8. člena ZPP se v pritožbenem postopku v sporu majhne vrednosti ne preizkuša.
  • 6.
    VSL Sklep I Cp 2096/2022
    28.12.2022
    NEPRAVDNO PRAVO - USTAVNO PRAVO - ČLOVEKOVE PRAVICE
    VSL00062117
    ZDZdr člen 39, 39/1, 41, 41/3, 75, 75/1.
    predlog centra za socialno delo - namestitev v varovani oddelek - postopek sprejema v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - mnenje osebnega zdravnika - postavitev izvedenca psihiatrične stroke - psihiatrično mnenje - shizofrenija - duševna motnja - potrebno zdravljenje - sprememba predloga - sprejem na zdravljenje brez privolitve na podlagi sklepa sodišča - pogoji za sprejem na zdravljenje brez privolitve - pogoji za prisilno zadržanje na zdravljenju - nujnost ukrepa
    Ureditev ukrepa sprejema v varovani oddelek brez privolitve, kot tudi ukrepa brez sprejema na zdravljenje brez privolitve sta podobna. V obeh primerih je potrebna sodna odločba, izdana v postopku, v katerem so prizadeti osebi dana enaka procesna jamstva. Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom je dopustno, če oseba ogroža svoje življenje ali življenje drugih ali če huje ogroža svoje zdravje ali zdravje drugih ali povzroča hudo premoženjsko škodo sebi in drugim in če je prej opisano ogrožanje posledica duševne motnje, zaradi katere ima oseba hudo moteno presojo realnosti in sposobnost obvladovanja svojega ravnanja ter ob upoštevanju načela uporabe najnujnejšega ukrepa (če navedenih vzrokov in ogrožanja ni mogoče odvrniti z drugimi oblikami pomoči, to je z zdravljenjem v psihiatrični bolnišnici izven oddelka pod posebnim nadzorom, z ambulantnim zdravljenjem ali z nadzorovano obravnavo – prvi odstavek 39. člena ZDZdr). Ob izpolnjenosti pogojev za prisilno zdravljenje se sprejem v varovani oddelek odredi, če je akutno bolnišnično zdravljenje zaključeno oziroma ni potrebno in če oseba potrebuje stalno oskrbo in varstvo, ki je ni mogoče zagotoviti v domačem okolju ali na drug način. Poleg tega morajo biti izpolnjeni še pogoji za sprejem v socialnovarstveni zavod po splošnih predpisih s področja socialnega varstva (prvi odstavek 75. člena v zvezi s prvim odstavkom 74. člena ZDZdr).
  • 7.
    VDSS Sodba Pdp 579/2022
    27.12.2022
    DELOVNO PRAVO
    VDS00064801
    ZDR-1 člen 22, 109, 109/1, 109/2, 110, 110/1, 110/1-1, 110/1-3, 110/2, 118, 118/2, 217. KZ-1 člen 251, 251/3.. ZGD-1 člen 263.
    predsednik uprave - izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev delovnih obveznosti z znaki kaznivega dejanja - ponareditev listin - seznanitev z odpovednim razlogom - nezmožnost nadaljevanja delovnega razmerja - višina denarnega povračila - zmotna uporaba materialnega prava - sprememba odločitve o pravdnih stroških
    Dejstvo, da določen delavec ali celo več njih razpolaga s ponarejenim spričevalom in torej ne izpolnjuje pogojev za opravljanje dela, ni zanemarljivo z vidika poslovanja posamezne družbe. Tožnik je svoje dejanje predsedniku uprave dne 25. 11. 2018 priznal, zato za tek roka ni odločilno, da kasneje ni podal še formalne samoprijave. Na podlagi te informacije pa je bil predsednik uprave, ki je bil edini, ki bi lahko skupaj s še enim članom uprave tožniku podal izredno odpoved, dolžan odreagirati, o tem obvestiti ostale člane uprave in sprožiti ustrezne postopke.

    Sodišče prve stopnje je pri določitvi višine denarnega povračila pravilno upoštevalo kriterij trajanja tožnikove zaposlitve pri toženki (4 leta) ter dejstvo, da si je tožnik novo zaposlitev našel v roku enega meseca, ni pa upoštevalo okoliščin, ki so privedle do nezakonitosti prenehanja pogodbe o zaposlitvi.
  • 8.
    VSL Sklep II Cp 1847/2022
    27.12.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00062151
    ZPP člen 242, 242/1. Pravilnik o povrnitvi stroškov v pravdnem postopku (2003) člen 12, 14.
    stroški pravdnega postopka - stroški priče - stroški prihoda priče na sodišče - izgubljeni zaslužek priče - izgubljeni zaslužek samostojnega podjetnika posameznika - dokazovanje - prosti preudarek - pravica do izjave
    Sodišče o povrnitvi stroškov odloči brez obravnavanja. O zneskih ne razpravlja in ne izvaja dokaznega postopka. Gre za izjemo od načel ustnosti, neposrednosti in javnosti, pa tudi od načela obligatornosti glavne obravnave. Sodišče presodi o (ne)utemeljenosti zahtevka na podlagi podatkov v spisu, pri čemer mora biti v celoti spoštovano pravilo o povezanosti trditvenega in dokaznega bremena. Sodna praksa šteje, da odločanje o stroških, ki so stranska terjatev, ni tako pomembno, da bi bilo treba nasprotni stranki dati možnost, da se že v postopku na prvi stopnji izjavi o stroškovni zahtevi.
  • 9.
    VSL Sodba II Cp 2011/2022
    27.12.2022
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STANOVANJSKO PRAVO
    VSL00063501
    ZPP člen 451 - 453, 458, 458/1.
    plačilo stanovanjskih in obratovalnih stroškov - stroški upravljanja - stroški rezervnega sklada - razdelilnik stroškov - spor majhne vrednosti - pritožbeni razlogi v postopku v sporu majhne vrednosti
    Toženka je ugovarjala, da svoje obveznosti ni izpolnila, ker ji tožeča stranka fizično onemogoča dostop do skupnih prostorov. Toženka pa ni zmogla pojasniti katerih storitev, ki so bile opravljene in jih je plačala tožeča stranka, zato ne more uporabljati oziroma kateri so tisti stroški iz razdelilnika, ki se nanašajo na uporabo skupnih prostorov in dostopa do parkirišč in jih ni dolžna plačati. Čeprav v tej fazi postopka to ne bi bilo več mogoče, toženka dejanskih trditev v pojasnilo svojega ugovora ni uspela opredeliti niti v pritožbenem postopku, v katerem zgolj ponavlja svoj ugovor iz prvostopenjskega postopka.
  • 10.
    VSL Sodba II Cpg 532/2022
    27.12.2022
    LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VSL00062586
    SPZ člen 10, 11, 11/1. ZLNDL člen 2, 5.
    gospodarski spor majhne vrednosti - rezervni sklad - vplačila v rezervni sklad - domneva lastninske pravice - lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pravica uporabe - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL - pridobitev lastninske pravice - zaupanje v zemljiško knjigo - pravni promet - omejenost pritožbenih razlogov v sporih majhne vrednosti
    Glede na to, da so lastninsko pravico na nepremičnini na podlagi zakona pridobile tiste osebe, ki so na dan 25. 7. 1997 (na dan uveljavitve ZLNDL) na njej imele pravico uporabe, je sodišče prve stopnje pravilno ugotovilo, da je v obravnavani zadevi bistveno vprašanje, kdo je bil imetnik pravice uporabe na spornem stanovanju na dan 25. 7. 1997.

    Investitor gradnje obravnavane stavbe je pridobil pravico uporabe na novozgrajeni stavbi, saj je imel za novogradnjo te stavbe gradbeno dovoljenje in je objekt uporabljal, med drugim tudi na način, da je posamezne dele stavbe prodal končnim kupcem.

    Iz besedila 10. člena SPZ izhaja, da načelo zaupanja v zemljiško knjigo varuje tistega, ki v pravnem prometu pošteno ravna. Z izrazom pravni promet nepremičnin označujemo (zavezovalne in razpolagalne) pravne posle, s katerimi se prenašajo, ustanavljajo ali ukinjajo stvarne pravice glede nepremičnin. Zato že iz besedila "kdor v pravnem prometu pošteno ravna" izhaja, da se načelo zaupanja v zemljiško knjigo uporablja samo glede poslovnih pridobitev stvarnih pravic glede nepremičnine. V konkretnem primeru pa tožeča stranka ne trdi, da je sklenila kakšen pravni posel, s katerim se prenaša, ustanavlja ali ukinja stvarna pravica na spornem stanovanju, ampak vtožuje obligacijsko terjatev za plačilo prispevkov v rezervni sklad. Sodišče prve stopnje je zato pravilno pojasnilo, da načelo zaupanja v zemljiško knjigo v konkretnem primeru ne pride v poštev.
  • 11.
    VDSS Sodba Pdp 576/2022
    27.12.2022
    DELOVNO PRAVO
    VDS00063725
    ZDR-1 člen 4, 6, 6/1, 83, 83/2, 83/4, 84, 84/1, 89, 89/1, 89/1-1, 98, 102.. ZPP člen 226, 226/2, 286, 286b, 286b/1, 286b/2, 335, 335-3, 339, 339/1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - individualni odpust - diskriminacija - zavrnitev dokaznih predlogov - listina v tujem jeziku - overjen prevod - umik tožbe - trditvena podlaga
    Za presojo utemeljenosti poslovnega razloga ni nujno, da mora biti finančna situacija delodajalca že nevzdržna, oziroma da mora delodajalec beležiti že izgubo, da lahko prične z odpuščanjem delavcev. Delodajalec lahko odreagira, če zazna le upad naročil ali celo, če ne doseže zadanega poslovnega plana in ne šele takrat, ko že beleži izgubo. Neutemeljeno je pritožbeno vztrajanje tožnika, da je šlo le za običajna nihanja naročil, ki ga utemeljuje z dejstvom, da je bilo v marcu 2021 448 naročil več kot v februarju 2021. V zvezi s tem je že sodišče prve stopnje pravilno zapisalo, da zgolj enkratno (mesečno) povečanje števila naročil v šestih mesecih ni ustavilo trenda zmanjševanja naročil.
  • 12.
    VSL Sklep I Cp 2044/2022
    23.12.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL00062877
    ZPP člen 199, 199/1.
    stranska intervencija - nedopustna stranska intervencija - priglasitev intervencije - interes za udeležbo - končni uspeh v postopku - dejanski interes - potencialna dejstva - pravni interes
    V tej pravdi priglasitelja intervencije nimata prav nikakršnega pravnega interesa za toženčevo zmago, kar je pogoj za dopustitev, da se nekdo vmeša v tujo pravdo. S svojo navedbo, da je sporni denar, ki ga tožnik želi od toženca, pravzaprav zapuščina nujnega očeta, ki je bil tožnikov brat, izkazujeta le dejanski interes na tej vsoti denarja, pa še to zgolj potencialen, saj ne navajata, da bi v kakšnem sodnem postopku svojo pravico že uveljavljala.
  • 13.
    VSL Sklep II Cp 2072/2022
    23.12.2022
    NEPRAVDNO PRAVO - SOCIALNO VARSTVO
    VSL00062390
    ZDZdr člen 39, 74, 77, 80, 80/2, 80/2-5.
    sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - namestitev v socialnovarstveni zavod - zdravljenje v nadzorovani obravnavi - nadzorovana obravnava - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - prostorska zasedenost - trajanje varnostnega ukrepa - duševna motnja
    Za zdravljenje v nadzorovani obravnavi morajo biti vsi pogoji iz drugega odstavka 80. člena ZDZdr izpolnjeni kumulativno.
  • 14.
    VSL Sodba II Cpg 572/2022
    23.12.2022
    LASTNINJENJE - STVARNO PRAVO
    VSL00062276
    ZLNDL člen 5. SPZ člen 10, 11, 11/1.
    lastninjenje nepremičnin v družbeni lastnini - pravica uporabe na stavbi - domneva o lastniku nepremičnine - izpodbijanje domnev - stroški upravljanja in vplačila v obvezen rezervni sklad - načelo zaupanja v podatke zemljiške knjige - vknjižba lastninske pravice na občino - gradnja na zemljišču v družbeni lastnini - gradbeno dovoljenje - pridobitev gradbenega dovoljenja - pravica investitorja graditi na zemljišču - imetništvo pravice uporabe ob uveljavitvi ZLNDL
    Pri lastninjenju nepremičnin je odločilno vprašanje, kdo je bil na dan uveljavitve ZLNDL imetnik pravice uporabe.Tožena stranka pravice do uporabe sporne stavbe (oziroma stanovanja) ni nikoli pridobila, pravico do uporabe zemljišča, ki je sledilo pravicam na zgrajenem objektu, pa je najkasneje z izgradnjo stavbe, izgubila.
  • 15.
    VSL Sodba in sklep I Cp 1090/2022
    23.12.2022
    OBLIGACIJSKO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
    VSL00063243
    OZ člen 347, 348, 351, 602. ZFPPIPP člen 67, 301, 301/4. ZPP člen 357.
    najemnina - plačilo zapadle terjatve - bodoča nezapadla terjatev - občasna terjatev - zastaralni rok - zastaranje najemnin (zakupnin) - zastaranje same pravice - pravica terjati izpolnitev - začetek stečajnega postopka nad nasprotno stranko - predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka za uveljavitev terjatve - pravna fikcija - izjava upnika o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka - zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve - sklep o odpustu obveznosti - učinkovanje odpusta obveznosti - prekoračitev tožbenega zahtevka - absolutna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
    Bistvene lastnosti občasnih terjatev so, da izvirajo iz istega pravnega naslova (v konkretnem primeru najemne pogodbe s kasnejšimi aneksi), a je mogoče s posamezno terjatvijo vseeno samostojno razpolagati, da je njihova višina določljiva oziroma določena in da dospejo periodično. Najemnine v obravnavani zadevi zapolnijo vse navedene značilnosti. Kot je sodišče jasno obrazložilo, je zastaranje terjatev iz zakupnine (najemnine) posebej urejeno s 351. členom OZ iz razloga izenačitve položaja med najemninami, ki dospejo v plačilo v enkratnem znesku ter najemninami, ki dospejo v plačilo občasno, da ne bi najemnine, ki izpolnjujejo pogoje za občasne terjatve (in zato zanje velja triletni zastaralni rok) zastarale v krajšem roku, od najemnin določenih v enkratnem znesku. Ob obrazloženem je pravilen nadaljnji zaključek sodišča prve stopnje, da za občasne terjatve velja 348. člen OZ, ki določa kdaj zastara sama pravica, iz katere slednje izvirajo. Namen te določbe je varstvo dolžnika, v izogib nakopičenju njegovih dospelih terjatev.

    Četrti odstavek 301. člena ZFPPIPP določa (pravna fikcija), da upnikov predlog za nadaljevanje prekinjenega pravdnega postopka vsebuje tudi izjavo o umiku dajatvenega dela tožbenega zahtevka, tako da uveljavlja samo še zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve. Dajatveni zahtevek za plačilo terjatev, ki je bil sodno uveljavljen pred začetkom stečajnega postopka, torej z začetkom tega postane nedovoljen. Skladno z navedeno zakonsko določbo po vloženem predlogu za nadaljevanje postopka ni več mogoče odločati o dajatvenem tožbenem zahtevku, pač pa „zgolj“ o zahtevku za ugotovitev obstoja terjatve. Ker je tožnik dne 27. 9. 2019 podal predlog za nadaljevanje postopka, se (tudi v tem delu) po zakonski fikciji šteje, da je dajatveni del zahtevka umaknil in je uveljavljal zahtevek za ugotovitev obstoja terjatve, česar pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo in je z odločitvijo o dajatvenem namesto ugotovitvenem tožbenem zahtevku storilo absolutno bistveno kršitev določb postopka.
  • 16.
    VSL Sklep I Cp 1779/2022
    23.12.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00062552
    ZST-1 člen 11, 11/2, 12a, 12a/3. ZUPJS člen 18, 18/1, 18/1-1. ZPP člen 337.
    zavrnitev predloga za taksno oprostitev - pogoji za oprostitev plačila sodnih taks na podlagi sodne odločbe - obročno plačilo sodne takse - število obrokov - ugotavljanje materialnega položaja stranke in njenih družinskih članov - nedopustna pritožbena novota - trditveno in dokazno breme - prepoved odtujitve - nemožnost razpolaganja s premoženjem - izjemne okoliščine
    Na toženki je bilo tako trditveno kot dokazno breme glede dejstev, ki bi sodišču prve stopnje omogočala sklepanje, da obstajajo razlogi iz tretjega odstavka 12.a člena ZST-1, ki narekujejo, da se določeno premoženje ne upošteva pri ugotavljanju materialnega položaja stranke. Toženka bi morala zato že v predlogu (ali priloženi izjavi) konkretizirano navesti ne le to, da nepremičnin ne more odtujiti zaradi v zemljiško knjigo vpisane prepovedi, ampak navesti in izkazati tudi upravičene razloge, ki so privedli do takega vpisa in na podlagi katerih bi bilo mogoče sklepati, da nemožnosti razpolaganja ni zakrivila sama ali njeni družinski člani po lastni volji.
  • 17.
    VSL Sklep II Cp 2060/2022
    22.12.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - SODNE TAKSE
    VSL00062549
    ZST-1 člen 12, 12/3, 34a, 34a/1. ZPP člen 108, 108/4.
    sklep o ugovoru zoper plačilni nalog - ugovor zoper plačilni nalog - ugovorni razlog - zavrženje predloga za taksno oprostitev - nepopoln predlog za oprostitev plačila sodne takse - poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila sodne takse
    Tožeča stranka po pozivu sodišča na dopolnitev predloga le tega ni dopolnila. Predlog za oprostitev plačila sodne takse je tako ostal nepopoln, zato ga je sodišče prve stopnje pravilno zavrglo.
  • 18.
    VSK Sodba Cpg 146/2022
    22.12.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSK00062801
    OZ-UPB1 člen 460.
    vzročna zveza - stvarna napaka - prodajna pogodba - izvedensko mnenje - vzrok za napako
    Dodajanje vode so odrejale osebe, ki so izvajale betoniranje. Ni naloga voznikov, da preverjajo, ali ima oseba, ki prevzema beton na gradbišču in dejansko nastopa kot prevzemnik betona, pooblastilo za odrejanje dodajanja vode. Kot je pravilno pojasnilo sodišče prve stopnje, je bila tožena stranka seznanjena, da vode ne sme dodajati (izrecen zapis na dobavnicah, pa tudi v tehničnem listu kvarčnega posipa je zapisano, da mora biti vodocementno razmerje čim manjše). Tudi če dodajanja vode ni odredila sama, ampak so to odredili njeni podizvajalci, to ne spremeni zaključka, da je v razmerju do tožeče stranke odgovornost za dodajanje vode v njeni sferi.
  • 19.
    VSL Sklep I Cp 2063/2022
    22.12.2022
    NEPRAVDNO PRAVO - OSEBNOSTNE PRAVICE - SOCIALNO VARSTVO
    VSL00062373
    ZDZdr člen 48, 48/2, 52, 52/1, 71, 71/1, 71/2, 74, 75, 79.
    sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda - pogoji za sprejem v varovani oddelek socialnovarstvenega zavoda brez privolitve - prostorska zasedenost - obstoj verificiranega varovanega oddelka socialnega varstvenega zavoda - zadržanje na zdravljenju pod posebnim nadzorom brez privolitve - psihiatrično zdravljenje - duševna bolezen - paranoidna shizofrenija - institucionalno varstvo odraslih - prostorska stiska
    V nemogoči situaciji, ki se v resnici ne tiče sodnega odločanja, pač pa gre za sistemski problem na ravni države, ki nima dovolj kapacitet za osebe, kot je g. A. A., se je senat odločil, da izhaja iz hierarhije vrednot, ki jih varujejo vse ustave sodobnih ustavnih demokracijah in različne konvencije oz. mednarodni akti o človekovih pravicah, zlasti Evropska konvencija o človekovih pravicah in Mednarodna listina o človekovih pravicah. Na prvem mestu je namreč varstvo življenja posameznika, ki je eno samo in nedotakljivo. V tem smislu je trenutno za g. A. A. oz. za vse, ki jih utegne ogrožati zaradi svojega stanja, edina možnost začasno ta, da do prvega prostega mesta počaka pod nadzorstvom tam, kjer se trenutno nahaja, to pa je psihiatrična klinika.
  • 20.
    VDSS Sklep Pdp 771/2022
    22.12.2022
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DELOVNO PRAVO
    VDS00063675
    ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2, 26, 26/1, 274, 285.. ZDSS-1 člen 5, 5/1, 5/1-a.. ZOFVI člen 48, 48/5.. ZDR-1 člen 200, 200/3.
    stvarna pristojnost - pristojnost delovnega sodišča - svet zavoda - pomanjkanje pravnega interesa - zavrženje tožbe - materialno procesno vodstvo
    Toženec je organ tožnice, ki je pristojen za odločanje o pritožbah delavcev zoper odločitve tožnice kot delodajalke. V skladu z ureditvijo specialnega zakona lahko le delavec uveljavlja sodno varstvo zoper dokončno odločitev sveta zavoda, ki jo je ta sprejel o pritožbi delavca (peti odstavek 48. člena ZOFVI). Tudi v skladu s tretjim odstavkom 200. člena ZDR-1 lahko ugotovitev nezakonitosti izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi (o kateri je v tem primeru odločeno z izpodbijanim sklepom) pred pristojnim delovnim sodiščem uveljavlja le delavec. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da sodno varstvo tožnice zoper sklep z dne 25. 3. 2022 ni predvideno in tožbo zaradi pomanjkanja pravne koristi zavrglo (274. člen ZPP).
  • <<
  • <
  • 1
  • od 17
  • >
  • >>