Predlagatelj mora izkazati pravno nasledstvo prodajalca, ki ni vpisan v zemljiško knjigo, če hoče opraviti prenos lastninske pravice na sebe.
tekst :
1. Pritožbi se ugodi, razveljavita se sklep o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbi lastninske pravice ter se zemljiškoknjižni predlog zavrne.
2. Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi zgoraj navedenih sklepov in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
O b r a z l o ž i t e v :
V ponovnem odločanju je sodišče prve stopnje ponovno dovolilo vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ter dovolilo vknjižbo lastninske pravice za osebo z imenom R. B..
Zoper tak sklep se pritožuje K., z.o.o., zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter zemljiškoknjižni predlog zavrne. V pritožbi pritožnica navaja, da je po razveljavitvi prejšnjega sklepa sodišče izdalo enak sklep, pri tem pa ni pribavilo nobenih novih listin. Sklep ne ugotavlja, ali je izkazano pravno nasledstvo, nikjer ni izkazan prenos lastninske pravice na parceli 127/8 in 127/50, k.o. X. od pritožnice na druge lastnike, saj je pri spornih nepremičninah še vedno vpisana pritožnica in se lastninska pravica prenese na druge pridobitelje samo s pravnim poslom ali odločbo državnega organa. V konkretnem primeru se tudi ne more uporabiti člen 190 SZ, saj etažni lastniki na navedenih parcelah niso imeli pravice uporabe.
Pritožba je utemeljena.
Predlagateljica zahteva vpis lastninske pravice na stanovanju na ..... v ...., ki sta ga skupaj s pokojnim možem B. S. kupila po Stanovanjskem zakonu na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 26.3.1993 od G.. Na zemljišču, kjer stoji navedeno stanovanje (objekt je večstanovanjski), je vpisana lastninska pravica na pritožnika. Kljub jasnemu napotilu v predhodnem razveljavitvenem sklepu, da bo morala predlagateljica izkazati pravno nasledstvo prehoda lastninske pravice od prodajalca na pritožnika, sodišče prve stopnje tega nasledstva ni ugotavljalo, temveč je izdalo enak sklep kot v prejšnjem postopku. Iz zemljiškoknjižnih podatkov namreč izhaja, da je pri spornih nepremičninah še vedno vpisan kot lastnik M. K., z.o.o., ne da bi bilo izkazano pravno nasledstvo prehoda na G., pri večkratnih zaporednih prenosih pravice uporabe, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice uporabe zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu priloži listino, ki je bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika (člen 150 ZZK-1). Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijana sklepa razveljaviti in zemljiškoknjižni predlog zavrniti ter odrediti izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (člen 161/3 ZZK-1). Neutemeljeno in brez pravne podlage se sodišče prve stopnje sklicuje na določbo člena 190 SZ-1, ki velja samo za skupne dele večstanovanjske stavbe in na določbo člena 8 SZ o povezanosti zemljišča in objekta, ko pa gre za vknjižbo lastninske pravice na stanovanju kot posameznem delu stavbe in ne za vknjižbo na skupnih delih.
Ker predlagateljica ni izkazala pravnega nasledstva, niti pravne podlage za prenos lastninske pravice, je bilo kot že omenjeno, skleniti kakor v izreku.
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom – prisilna hospitalizacija duševnega bolnika – odvzem ali omejitev osebne svobode posameznika – neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja prisilno hospitalizacijo duševnih bolnikov. Gre za ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, s katerim se v prvi vrsti varuje življenje in zdravje duševno bolne osebe in posledično tudi življenje in zdravje drugih.
URS člen 5, 8, 14, 23, 25, 26. OZ člen 179. Konvencija o varstvu človekovih pravic in temeljnih svoboščin (EKČP) člen 6, 13, 41.
pravica do sodnega varstva - pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - odškodnina zaradi sojenja v nerazumnem roku - pravno priznana škoda - osebnostna pravica - okrnitev osebnostne pravice - reševanje vzorčnih primerov - odločitev ustavnega sodišča
Tožnikov odškodninski zahtevek za povrnitev nepremoženjske škode zaradi sojenja v nerazumnem roku ne predstavlja pravno priznane škode zaradi duševnih bolečin zaradi okrnitve osebnostne pravice, saj pravice, katerih kršitev uveljavlja tožnik, niso namenjene varovanju objekta, ki ga varujejo osebnostne pravice - to je varovanju človekove osebnosti in osebnih dobrin.
Pogodbeno zavarovanje ne izhaja iz predpostavke, da je zavarovan riziko za vso škodo, ki je nastala oškodovancu. Zavarovalna vsota je pogodbeno določena in omejuje obveznost zavarovalnice ne glede na morebiti višji obseg škode, ki je nastala v določenem škodnem primeru. Ko je zavarovalna vsota izčrpana, je brezpredmetno ugotavljanje višine škode.
upravičen izostanek z naroka – nova dejstva in dokazi – umik dokaznega predloga
Nesprejemljivo je stališče, da je toženec iz naroka neopravičeno izostal, ker je splošno znano dejstvo, da vročina v roku 24 ur pade na kolikor toliko normalno raven, ki dopušča prisotnost na naroku. Ni mogoče pritrditi takšnemu stališču, tudi zato ne, ker ravno zdravniško potrdilo kaže nasprotno. Glede na njegovo zdravstveno stanje je zdravnica ocenila, da se toženec obravnave dne 18. 12. 2006 ne bo mogel udeležiti in tudi predlaga njeno preložitev. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo toženčevo odsotnost iz naroka za neopravičljivo.
Če se dokazni predlog umakne, se šteje, kot da ni bil vložen. Dokazni predlog se lahko na novo predlaga, vendar le pod pogojem, da ga stranka brez svoje krivde ni mogla predlagati pravočasno (286. člen ZPP).
prekluzija – nova dejstva in dokazi – prava neuka stranka
Pritožbene novote (nove trditve in na novo predlagane dokazne listine) v nasprotju s prepričanjem toženke niso upoštevne, ker toženka ni izkazala, da jih brez svoje krivde ni mogla uveljavljati v postopku pred sodiščem prve stopnje. To, da je prava neuka stranka, samo po sebi ni opravičljiv razlog, saj bi sicer pravilo o prekluzijah veljalo le za stranke, ki jih zastopajo odvetniki. Prav tako neopravičljiv pa je razlog, da se je zanašala na to, da se je sodišče že pozitivno prepričalo o njenih ugovorih na podlagi predloženih in izvedenih dokazih, kar implicite pomeni, da jih je stranka štela za nepotrebne.
ZSReg člen 33, 33/3, 34, 34/1, 36, 36/1. ZGD-1 člen 335, 335/1, 336, 337, 339, 339/3, 340.
povečanje osnovnega kapitala - prijava in vpis povečanja osnovnega kapitala – učinek vpisa sklepa o povečanju osnovnega kapitala - sklep skupščine o povečanju osnovnega kapitala – prednostna pravica do novih delnic – prijava sklepa o povečanju osnovnega kapitala za vpis v sodni register - prekinitev postopka – publicitetni učinek vpisa v sodni register
Vpis sklepa o povečanju osnovnega kapitala z novimi vložki, kakršen je obravnavani, še nima oblikovalnega učinka. Tak učinek ima šele vpis povečanja osnovnega kapitala v register (340. člen ZGD-1), ki se opravi, potem ko so nove delnice že vpisane (336. člen in 3. odstavek 339. člena ZGD-1). Tako se pokaže, da ima vpis skupščinskega sklepa v register zgolj publicitetni učinek, zato dejstvo v sodni register vpisanega sklepa še ne vpliva na pravni položaj pritožnika kot delničarja družbe.
Ko je registrsko sodišče presojalo materialnopravne predpostavke za vpis predlaganih sprememb, je lahko preizkušalo le, ali je vsebina skupščinskega sklepa skladna z zakonom in ali so izvedena vsa opravila za vpis spremembe povečanja osnovnega kapitala in spremembe statuta, torej ali so bile nove delnice vpisane. Ker vsebina skupščinskega sklepa o povečanju osnovnega kapitala z novimi denarnimi vložki in izdajo novih delnic ter o izključitvi prednostne pravice dosedanjih delničarjev do vpisa in vplačila novih delnic ni v nasprotju z zakonom (dopušča jo 337. člen ZGD-1), je registrsko sodišče pravilno ugotovilo, da so podane tudi materialnopravne predpostavke za vpis predlaganih sprememb, saj ni imelo nobenega razloga za dvom v pravilnost in zakonitost skupščinskega sklepa.
Pritožniku je sicer priznan status udeleženca v tem postopku na podlagi 1. odstavka 36. člena ZSReg. Da pa bi dosegel prekinitev postopka vpisa do odločitve sodišča o vloženi tožbi, s katero uveljavlja ničnost in izpodbojnost skupščinskega sklepa po 3. odstavku 33. člena ZSReg, bi se moral vključiti v postopek že pred prvostopenjskim sodiščem. Le tako bi le-to lahko preizkušalo, ali so sploh podani pogoji za prekinitev postopka zaradi vprašanja veljavnosti skupščinskega sklepa. Pritožnik bi torej v pritožbi lahko izpodbijal odločitev registrskega sodišča le glede obstoja formalnopravnih in materialnopravnih predpostavk za vpis iz 34. člena ZSReg, upoštevaje gradivo, s katerim je do svoje odločitve razpolagalo prvostopenjsko sodišče.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0020889
OZ člen 512, 512/1. ZPP člen 154, 165, 165/1, 338, 338/1, 338/1-3, 350, 350/2, 353. ZZK- 1 člen 40.
prenos lastninske pravice na delu nepremičnine – kršitev predkupne pravice - nesklepčnost zahtevka – razveljavitev prodajne pogodbe – razveljavitev zemljiškoknjižnjega vpisa
Glede na nesporno ugotovitev, da sta prvo in drugotoženca zemljiškoknjižna lastnika 2/6 sporne nepremičnine parc. št. k.o. P, bi, kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, moral tožnik poleg razveljavitve prodajne pogodbe in aneksa k tej zahtevati tudi razveljavitev zemljiškoknjižnega vpisa na prvo in drugo toženo stranko, ali pa od njiju zahtevati sklenitev kupoprodajne pogodbe pod enakimi pogoji, kot je bila sklenjena med toženimi strankami za sporni del nepremičnine in izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Od tretjetoženke oziroma njenih pravnih naslednic, ki ni več vpisana kot solastnica spornih nepremičnin že od 23.12.2004 dalje (tožba je bila vložena 14.06.2005), ni mogoče zahtevati oziroma ji naložiti prenosa spornega dela nepremičnine na tožnika, ker tega ne more narediti. Tožbeni zahtevek je takšen, kot je bil postavljen, nesklepčen, in sicer iz razloga, ker ne pripelje do željenega učinka, to je prenosa lastninske pravice na spornem delu nepremičnine na tožnika.
SZ-1 člen 72, 74, 74/2, 82. ZFPPIPP člen 424, 424/1, 427, 427/1, 427/1-2, 433, 433/3.
izbris iz sodnega registra brez likvidacije – sedež skupnosti lastnikov – poslovni naslov – predlog etažnega lastnika za izbris skupnosti lastnikov – prenehanje skupnosti lastnikov
Po izrecni določbi 2. odstavka 74. člena SZ-1 je sedež skupnosti lahko samo na naslovu večstanovanjske stavbe. Tudi v konkretnem primeru je poslovni naslov, ki je pri spornem subjektu vpisa v sodni register, vpisan na naslovu večstanovanjske stavbe. Zato predlog etažnega lastnika za izbris skupnosti lastnikov iz sodnega registra iz izbrisnega razloga po 2. točki 1. odstavka 427. člena ZFPPIPP (26. člen ZFPPIPP-A), ne more biti dopusten. Do enakega zaključka pripelje tudi smiselna uporaba določbe 3. odstavka 433. člena ZFPPIPP, po kateri začetka postopka izbrisa ne more predlagati družbenik pravne osebe. V konkretnem primeru predlog etažnega lastnika za izbris pravne osebe, katere član je tudi sam, tudi iz tega razloga ni dovoljen. Navedene ugotovitve s tem potrjujejo pravilnost stališča v izpodbijanem sklepu, da lahko skupnost lastnikov preneha le z likvidacijo, na podlagi sklepa vseh članov (82. člen SZ-1).
Zgolj dejstvo, da je služeča nepremičnina postala splošno ljudsko premoženje, pa ni pomenilo, da je stvarna služnost prenehala – seveda, če je obstajala. Po določenih predpisih v času splošnega ljudskega premoženja so stvarna bremena sicer izgubila pravno veljavo, vendar to ni veljalo za služnosti, ki so obstajale še naprej. Ob takšni ureditvi ni mogoče govoriti o oživitvi služnosti.
SPZ v 223. členu določa, da služnost preneha na podlagi samega zakona, če se ne izvršuje v času, potrebnem za njeno priposestvovanje. Enako pravilo je vseboval tudi ZTLR v 3. odst. 58. člena. Pritožnika se sklicujeta na 55. člen ZTLR, ki pravi, da se na nepremičnini, ki je družbeno sredstvo družbene pravne osebe, služnostna pravica ne more priposestvovati. Navedeno določilo govori o nastanku služnostne pravice, ne pa tudi o njenem prenehanju.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO
VSL0058785
ZPP člen 8, 225.
odškodninska odgovornost – non liquet situacija – dokazna stiska - dokazno breme
Če se sodišče navkljub popolni analitično- sintetični dokazni oceni znajde v spoznavni (dokazni) krizi, odloči po pravilu o materialnem dokaznem bremenu.
Tožnica z vložitvijo tožbe ni zlorabljala procesnih pravic, ampak je bila tožena stranka tista, ki je z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dala povod za tožbo. Iz tega razloga je dolžna tožnici, ki v postopku ni uspela le s sorazmerno majhnim delom tožbenega zahtevka, povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka.
Tožnica ni niti zatrjevala, da toženec prevzetih nalog (vzdrževanje ceste) ni opravljal oz. da jih je opravljal malomarno, kar bi predstavljalo njegovo protipravno ravnanje, čeprav je bila pozvana, da naj odgovori na njegove navedbe o tem, kakšne so bile pogodbeno prevzete obveznosti. Poleg tega ni konkretno opredelila poškodb na vozilu. Tako niso podane vse predpostavke odškodninske odgovornosti, ki morajo biti izpolnjene kumulativno.
Utemeljenost zahtevka na ugotovitev ničnosti kupoprodajne pogodbe po 88.čl. ZDen ni odvisna od dejanske dolžnosti vrnitve nepremičnine v naravi. Ugovorov toženca o ovirah za dejansko vrnitev, kot je npr. last fizičnih oseb (3. odst. 16. čl. ZDen), zato ni mogoče upoštevati.
IZVRŠILNO PRAVO – OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO
VSL0055004
ZIZ člen 64, 65, 65/3.
nedopustnost izvršbe – pravni naslov za bivanje v stanovanju – sporazum z dolžnikom
Če dolžnik ni bil najemnik in tudi ni imel drugega pravnega naslova za bivanje v stanovanju, svojega statusa s pogodbo (sporazumom v obliki notarskega zapisa) tudi ni mogel prenesti na tožnico, saj velja, da na drugega nihče ne more prenesti več pravic, kot pa jih ima sam.
Odločilni kriterij za določitev najemnika po 110. čl. SZ-1 so stanovanjske potrebe tako bivših zakoncev kot tudi njunih otrok. Glede na to, da predlagatelj ne zahteva, da naj se otroka dodelita njemu, je pravilen zaključek, da ni izkazal verjetnosti obstoja terjatve kot prvega pogoja za izdajo začasne odredbe.
izguba bližnjega - zahtevek za plačilo rente - prekluzija dokazov
Mladoletna tožnica prejema po očetu 426,00 EUR pokojnine. Poleg tega prejema tudi otroški dodatek. Vse to in tudi prispevek. ki ji ga je dolžna dati mati, pa nedvomno zadostuje za njeno preživljanje. Zato ji prvo sodišče zahtevane rente utemeljeno ni prisodilo.