CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSM0020889
OZ člen 512, 512/1. ZPP člen 154, 165, 165/1, 338, 338/1, 338/1-3, 350, 350/2, 353. ZZK- 1 člen 40.
prenos lastninske pravice na delu nepremičnine – kršitev predkupne pravice - nesklepčnost zahtevka – razveljavitev prodajne pogodbe – razveljavitev zemljiškoknjižnjega vpisa
Glede na nesporno ugotovitev, da sta prvo in drugotoženca zemljiškoknjižna lastnika 2/6 sporne nepremičnine parc. št. k.o. P, bi, kot je pravilno zaključilo že sodišče prve stopnje, moral tožnik poleg razveljavitve prodajne pogodbe in aneksa k tej zahtevati tudi razveljavitev zemljiškoknjižnega vpisa na prvo in drugo toženo stranko, ali pa od njiju zahtevati sklenitev kupoprodajne pogodbe pod enakimi pogoji, kot je bila sklenjena med toženimi strankami za sporni del nepremičnine in izstavitev ustrezne zemljiškoknjižne listine. Od tretjetoženke oziroma njenih pravnih naslednic, ki ni več vpisana kot solastnica spornih nepremičnin že od 23.12.2004 dalje (tožba je bila vložena 14.06.2005), ni mogoče zahtevati oziroma ji naložiti prenosa spornega dela nepremičnine na tožnika, ker tega ne more narediti. Tožbeni zahtevek je takšen, kot je bil postavljen, nesklepčen, in sicer iz razloga, ker ne pripelje do željenega učinka, to je prenosa lastninske pravice na spornem delu nepremičnine na tožnika.
Tožnica z vložitvijo tožbe ni zlorabljala procesnih pravic, ampak je bila tožena stranka tista, ki je z odpovedjo pogodbe o zaposlitvi dala povod za tožbo. Iz tega razloga je dolžna tožnici, ki v postopku ni uspela le s sorazmerno majhnim delom tožbenega zahtevka, povrniti utemeljeno priglašene stroške postopka.
Predlagatelj mora izkazati pravno nasledstvo prodajalca, ki ni vpisan v zemljiško knjigo, če hoče opraviti prenos lastninske pravice na sebe.
tekst :
1. Pritožbi se ugodi, razveljavita se sklep o dovolitvi vzpostavitve zemljiškoknjižne listine in vknjižbi lastninske pravice ter se zemljiškoknjižni predlog zavrne.
2. Dovoli se izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi zgoraj navedenih sklepov in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.
O b r a z l o ž i t e v :
V ponovnem odločanju je sodišče prve stopnje ponovno dovolilo vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ter dovolilo vknjižbo lastninske pravice za osebo z imenom R. B..
Zoper tak sklep se pritožuje K., z.o.o., zaradi zmotne uporabe materialnega prava in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter zemljiškoknjižni predlog zavrne. V pritožbi pritožnica navaja, da je po razveljavitvi prejšnjega sklepa sodišče izdalo enak sklep, pri tem pa ni pribavilo nobenih novih listin. Sklep ne ugotavlja, ali je izkazano pravno nasledstvo, nikjer ni izkazan prenos lastninske pravice na parceli 127/8 in 127/50, k.o. X. od pritožnice na druge lastnike, saj je pri spornih nepremičninah še vedno vpisana pritožnica in se lastninska pravica prenese na druge pridobitelje samo s pravnim poslom ali odločbo državnega organa. V konkretnem primeru se tudi ne more uporabiti člen 190 SZ, saj etažni lastniki na navedenih parcelah niso imeli pravice uporabe.
Pritožba je utemeljena.
Predlagateljica zahteva vpis lastninske pravice na stanovanju na ..... v ...., ki sta ga skupaj s pokojnim možem B. S. kupila po Stanovanjskem zakonu na podlagi kupoprodajne pogodbe z dne 26.3.1993 od G.. Na zemljišču, kjer stoji navedeno stanovanje (objekt je večstanovanjski), je vpisana lastninska pravica na pritožnika. Kljub jasnemu napotilu v predhodnem razveljavitvenem sklepu, da bo morala predlagateljica izkazati pravno nasledstvo prehoda lastninske pravice od prodajalca na pritožnika, sodišče prve stopnje tega nasledstva ni ugotavljalo, temveč je izdalo enak sklep kot v prejšnjem postopku. Iz zemljiškoknjižnih podatkov namreč izhaja, da je pri spornih nepremičninah še vedno vpisan kot lastnik M. K., z.o.o., ne da bi bilo izkazano pravno nasledstvo prehoda na G., pri večkratnih zaporednih prenosih pravice uporabe, ki niso vpisani v zemljiški knjigi, lahko zadnji pridobitelj pravice uporabe zahteva vknjižbo neposredno v svojo korist, če zemljiškoknjižnemu predlogu priloži listino, ki je bila podlaga za vknjižbo pravice v korist njegovega pravnega prednika (člen 150 ZZK-1). Glede na navedeno je bilo potrebno pritožbi ugoditi, izpodbijana sklepa razveljaviti in zemljiškoknjižni predlog zavrniti ter odrediti izbris vpisov, ki so bili opravljeni na podlagi izpodbijanega sklepa in izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (člen 161/3 ZZK-1). Neutemeljeno in brez pravne podlage se sodišče prve stopnje sklicuje na določbo člena 190 SZ-1, ki velja samo za skupne dele večstanovanjske stavbe in na določbo člena 8 SZ o povezanosti zemljišča in objekta, ko pa gre za vknjižbo lastninske pravice na stanovanju kot posameznem delu stavbe in ne za vknjižbo na skupnih delih.
Ker predlagateljica ni izkazala pravnega nasledstva, niti pravne podlage za prenos lastninske pravice, je bilo kot že omenjeno, skleniti kakor v izreku.
Ker je bila izvršba predlagana na podlagi izvršilnega naslova, pravnomočnost sklepa o izvršbi ni pogoj za zaznambo izvršbe in vknjižbo hipoteke (3. odst. 45. čl. ZIZ).
javni uslužbenec – vojak – plača – razlika v plači – denarni zahtevek – neposredno sodno varstvo
Tožnik je uveljavljal denarno terjatev: ni zahteval priznanja višjega količnika za obračun osnovne plače oziroma izdaje drugačne odločbe o plači, ampak je zahteval le plačilo razlike v plači med količnikoma za obračun osnovne plače 3,60 in 4,00 po dejansko opravljenem delu. Za uveljavljanje denarne terjatve je dopustno neposredno sodno varstvo na podlagi 4. odst. 204. čl. ZDR, ki je lex specialis v razmerju do 100.a čl. ZObr, ker ZObr ne ureja uveljavljanja denarnih, ampak le uveljavljanje nedenarnih terjatev.
ZPP člen 116, 116/1, 337, 337/1, 339, 339/2, 339/2-8.
vrnitev v prejšnje stanje – upravičen razlog – krivdno ravnanje tretjega – nepravilna vročitev – napaka pri vročanju kot pritožbeni razlog
Upravičen vzrok pri presoji predloga za vrnitev v prejšnje stanje so lahko takšne okoliščine oziroma ovire, ki jih stranka sama ni mogla predvideti in odkloniti in se tudi ne morejo pripisati njeni krivdi. Toženka ni trdila, niti izpovedala, da ima tudi tožnica ključ skupnega nabiralnika, zato se izkaže pravilen zaključek sodišča prve stopnje, da pregled toženkine pošte in njena zavrnitev s strani tožnice ne predstavlja okoliščine, ki bi verjetno izkazovala obstoj opravičenega razloga za vrnitev v prejšnje stanje.
Če meni pritožba, da je sodišče prve stopnje zagrešilo napake pri vročanju, je ne more uveljavljati kot podlage za vrnitev v prejšnje stanje, saj se te presojajo v okviru obravnavanja pritožbe v zvezi z preizkusom zakonitosti odločbe sodišča prve stopnje.
nedovoljen dokaz - preizkus alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Nepravilno izveden postopek preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ima lahko za posledico le nepravilno ugotovljeno dejansko stanje.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z ZUP, je javna listina in pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim so bile dane pripombe, da niso pravilno sestavljeni.
vročitev s fikcijo – kršitev načela kontradiktornosti - obnova postopka – obnovitveni razlog
Oznaka pošte na pošiljki „ni dvignil“ ne pomeni, da stranka ne more dokazovati nasprotnega, kot je navedeno na poštni pošiljki. Ker sta toženca (s predložitvijo osebne izkaznice) dokazala, da v času vročanja nista živela na naslovu, kjer se je opravljalo vročanje, sodno pisanje ni bilo pravilno vročeno, zaradi česar je podan obnovitveni razlog po 2. točki 394. čl. ZPP.
pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – dobroverni posestnik nepremične stvari – dobroverni in zakoniti posestnik – pravni naslov – dobra vera – bonitarna lastnina
Tožnik je na podlagi izročilne pogodbe pridobil t. i. bonitarno lastnino, ki je podlaga za pridobitev lastninske pravice s priposestvovanjem.
upravičen izostanek z naroka – nova dejstva in dokazi – umik dokaznega predloga
Nesprejemljivo je stališče, da je toženec iz naroka neopravičeno izostal, ker je splošno znano dejstvo, da vročina v roku 24 ur pade na kolikor toliko normalno raven, ki dopušča prisotnost na naroku. Ni mogoče pritrditi takšnemu stališču, tudi zato ne, ker ravno zdravniško potrdilo kaže nasprotno. Glede na njegovo zdravstveno stanje je zdravnica ocenila, da se toženec obravnave dne 18. 12. 2006 ne bo mogel udeležiti in tudi predlaga njeno preložitev. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo toženčevo odsotnost iz naroka za neopravičljivo.
Če se dokazni predlog umakne, se šteje, kot da ni bil vložen. Dokazni predlog se lahko na novo predlaga, vendar le pod pogojem, da ga stranka brez svoje krivde ni mogla predlagati pravočasno (286. člen ZPP).
Zemljiškoknjižni postopek je izrazito formalne narave, vpis pa je dovoljen, ko so izpolnjeni pogoji iz 148. čl. ZZK-1. Dejstvo, da je dolžnica svojo obveznost iz kreditne pogodbe že poravnala, v zemljiškoknjižnem postopku za vknjižbo (v pogodbeni dogovorjene) hipoteke zato ne more biti upoštevano. Ugotavljanje, ali je obveznost iz zavezovalnega posla izpolnjena, je v zemljiškoknjižnem postopku celo izrecno izključeno (5. odst. 149. čl. ZZK-).
zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom – prisilna hospitalizacija duševnega bolnika – odvzem ali omejitev osebne svobode posameznika – neodpravljiva nevarnost - ogrožanje življenja
Zdravljenje na oddelku pod posebnim nadzorom psihiatrične klinike predstavlja prisilno hospitalizacijo duševnih bolnikov. Gre za ukrep, ki je dopusten le v izjemnih primerih, ko so (prepričljivo) izkazane zakonske predpostavke, ki dopuščajo takšen poseg, s katerim se v prvi vrsti varuje življenje in zdravje duševno bolne osebe in posledično tudi življenje in zdravje drugih.
pritožbena novota – vrstni red vračunavanja – trditveno in dokazno breme
Navedbe, da je pritožnica plačila, izvedena v času od julija 2005 do aprila 2006, v skladu z 287. členom OZ knjižila po vrstnem redu zapadlih, starejših in še neporavnanih obveznosti, je pritožnica podala šele v pritožbi. Zgolj zakonska določba, ki je dispozitivne narave, ne omogoča sodišču, da brez ustrezne trditvene podlage odloča, katere obveznosti toženca se štejejo za poravnane. Tudi pravočasna predložitev dokaza ne more nadomestiti pomanjkljive trditvene podlage.
razveza pogodbe o dosmrtnem preživljanju – neizpolnjevanje obveznosti po pogodbi o dosmrtnem preživljanju
Če preživljalec ne izpolnjuje obveznosti iz razlogov, ki so na strani preživljanca, ni mogoče zahtevati razveze pogodbe zaradi neizpolnjevanja obveznosti.
prodajna pogodba – začasen zaseg avta – evidenca ukradenih vozil - jamčevanje za pravne napake – razdrtje pogodbe po samem zakonu
V primeru začasnega odvzema osebnega avtomobila ne pride do razdrtja kupoprodajne pogodbe na podlagi zakona.
tekst :
Pritožbi se ugodi in se pod tč. I/2 in pod tč. II/3b izpodbijana sodba spremeni tako, da se tožbena zahtevka, ki glasita:
I/2) Toženka je dolžna tožniku plačati znesek 560,00 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 29.1.2009 dalje v 15 dneh.
II.3.b) Toženka je dolžna tožniku v 15 dneh plačati znesek 40.793,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.2.2006 dalje do plačila,
s e z a v r n e t a .
III. Pritožbeni stroški so nadaljnji pravdni stroški.
O b r a z l o ž i t e v :
Z delno sodbo je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek za plačilo 1.830,40 EUR z ustreznimi zamudnimi obrestmi, toženki naložilo plačilo zneska 560,00 EUR z zamudnimi obrestmi proti vrnitvi avta ter ugotovilo obstoj tožnikove terjatve v znesku 43.815,72 EUR in obstoj terjatve tožene stranke 3.022,43 EUR in po pobotanju obeh zneskov odločilo, da je tožena stranka dolžna plačati tožniku 40.793,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 7.2.2006 dalje do plačila. Višji pobotni ugovor tožene stranke je zavrnilo.
Zoper tako sodbo pod I/2 in pod II. se iz vseh pritožbenih razlogov pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi tako, da stroškovno zavrne zahtevek, podrejeno pa, da v izpodbijanem delu sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožena stranka navaja, da sodišče ni upoštevalo dokazov, ki jih je predložila in iz katerih izhaja, da vozilo ni ukradeno in ni obremenjeno s kakšno pravno napako. V kolikor bi jih bi prišlo do drugačnega zaključka. Ker sodišče prve stopnje teh dokazov ni upoštevalo, je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14 in 15 točke drugega odstavka člena 339 ZPP, posledično pa tudi napačno ugotovilo dejansko stanje. Zaradi neizvedbe dokazov so napačni zaključki, da je bilo vozilo na dan odločanja sodišča prve stopnje vodeno kot ukradeno in je ta ugotovitev v nasprotju s predloženimi dokazi. Iz jamčevanja za pravne napake tožniku ne gre nikakršen zahtevek. V kolikor je vozilo oproščeno pravice tretjega, ne more biti podana podlaga za razdrtje pogodbe. Tudi evidentiranje vozila kot ukradenega še ni razlog za razdrtje pogodbe. Sodišče prve stopnje sicer navaja, da ni v celoti izčrpalo toženkinih dokazov, zakaj ne, pa ne pojasni in na ta način toženi stranki ni bila dana možnost obravnavanja. Nadalje tožena stranka navaja, da se ne strinja z interpretacijo člena 488 in 489 OZ, ki jo podaja sodišče v zvezi s pravno napako, saj na spornem avtomobilu tretji ni imel nikakršne pravice, niti se je ni lastil in bi bilo potrebno iz teh razlogov tožbeni zahtevek zavrniti. Prav tako tožnik od tožene stranke ni zahteval, da v primernem roku vozilo oprosti pravice tretjega, saj to ne izhaja iz dopisa z 7.2.2006 in zaradi tega ni podlage za uporabo člena 489 OZ in šele v takem primeru ima kupec jamčevalne zahtevke po členu 490 OZ. Odstop od pogodbe z dne 7.2.2006 ni v skladu z zakonom. Pravica tožeče stranke ni bila trajno zmanjšana ali omejena, saj je policija samo začasno zasegla vozilo, upoštevaje, da je bilo vozilo tožniku vrnjeno in je še vedno v njegovi lasti in posesti ter ga lahko prosto uporablja, ni mogoče govoriti, da pogodbe ni mogoče uresničiti in je odstop od pogodbe neutemeljen in niso izpolnjene predpostavke za uporabo člena 490 OZ. Vozilo je tožniku začasno zasegla policija v skladu z določili ZKP, zaradi suma storitve kaznivega dejanja. Takšen zaseg ni mogoče enačiti z določbami člena 490 OZ. Za ravnanje organov pregona pa tožena stranka ne more biti odgovorna in nositi kakršnekoli odškodninske odgovornosti za začasen zaseg vozila, saj ni podana vzročna zveza niti odgovornost tožene stranke. Tožena stranka se sklicuje na odločbo Vrhovnega sodišča II Ips 387/95, da začasni odvzem ne pomeni tudi dokončnega odvzema vozila in je razdrtje pogodbe možno le pri popolni evikciji. Zaradi tega je nepravilen zaključek, da je bila pogodba razdrta in niso obstajali razlogi za enostranski odstop od pogodbe. Napačna je tudi ugotovljena uporabnina.
Pritožba je utemeljena.
Iz ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja:
da je toženka tožniku prodala avto BMW za ceno 10.500.000,00 SIT (sedaj 43.815,72 EUR),
da je tožnik avto prevzel 21.6.2005,
da je bil tožniku avto začasno zasežen s strani policije od 2.2.2006 do 12.5.2006,
da je tožnik o zasegu obvestil toženo stranko 7.2.2006,
da je avto bil zabeležen kot ukraden v evidenci Schengenskega informacijskega sistema,
da je tožnik odjavil avto iz prometa in ga dal v hrambo, ko 21.7.2008 ni mogel podaljšati njegove registracije.
Iz predloženih listin, ki jih je predložila tožena stranka in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da je bil sporni avto izbrisan iz evidence ukradenih vozil avgusta 2008.
Sodišče prve stopnje je ob tako ugotovljenem dejanskem stanju svojo odločitev oprlo na določbe o jamčevanju za pravne napake (člen 488 – 495 OZ). Po členu 488 OZ prodajalec odgovarja, če ima na prodani stvari kdo tretji kakšno pravico, ki izključuje, zmanjšuje ali omejuje kupčevo pravico. Sodna praksa se je že izrekla, da ima kupec pravico do razdrtja pogodbe po sili zakona, če je prodajalec prodal kupcu ukraden avto (popolna evikcija). Sodišče prve stopnje pa brez pravne podlage, kot utemeljeno opozarja pritožba tožene stranke razširja to pravico na realne grožnje z evikcijo, zaradi vodenja avta v mednarodnem informacijskem sistemu kot ukradenega. Ob tem, ko je bil tožniku avto le začasno zasežen in se v času odločanja pred sodiščem prve stopnje ni vodil v evidencah kot ukraden, pogodba ni bila razdrta po samem zakonu, niti z obvestilom tožnika toženi stranki, da je avto zasežen, kot pravno napačno zaključuje sodišče prve stopnje. Člen 490 OZ uzakonja za pravne napake mimo odškodninske še dve vzročni sankciji razdrtja pogodbe po sili zakona s posledicami iz člena 132 ZOR, kadar napaka ni odpravljena in je stvar kupcu odvzeta ali po izbiri kupca razdrtje pogodbe ali pa sorazmerno znižanje kupnine, kadar je kupčeva pravica na stvari le zmanjšana ali omejena. Začasni zaseg avtomobila ne pomeni dokončnega odvzema ter je med obema pojmoma vsebinska razlika. V konkretnem primeru je bil sporni avto vrnjen tožniku po treh mesecih, ko se je ugotovilo, da ni ukraden in zaradi tega ni pravne podlage za razdrtje pogodbe. Takojšen odstop od pogodbe z dopisom 7.2.2006 ni v skladu z zakonom, saj tožnik ni v skladu z določbo člena 489 OZ dal toženi stranki roka, da ga oprosti pravice tretjega. Pogodba bi bila razdrta samo v primeru, če tožena stranka kot prodajalec ne bi ravnala po kupčevi zahtevi. Ker pogodba ni razdrta, so napačni zaključki sodišča prve stopnje, da oprostitev pravice tretjega (izbris iz evidence ukradenih vozil) ne more ponovno oživeti, ne da bi prišlo do novega soglasja poslovnih volj.
Zatrjevana bistvena kršitev postopka, ki jo uveljavlja tožena stranka zaradi tega, ker se sodišče prve stopnje ni izjasnilo do vseh predloženih listinskih dokazov, ki dokazujejo, da vozilo nima pravne napake, ni podana, saj se sodišče prve stopnje sklicuje na enega izmed teh listinskih dokazov (dopis MNZ PP Celje z dne 16.9.2008).
Ker je sodišče prve stopnje napačno uporabilo materialno pravo, ko je ugodilo tožbenemu zahtevku, je bilo utemeljeni pritožbi ugoditi in v izpodbijanem delu (tč. I/2 in tč. II izreka) sodbo spremeniti in zavrniti tožbeni zahtevek (člen 358 tč. 4 ZPP).
Ker je sodišče v tej zadevi odločilo z delno sodbo, so pritožbeni stroški tožene stranke nadaljnji pravdni stroški (člen 164 ZPP).
motenje posesti – posest - parkirni prostor – izključujočnost – dostopnost stvari – sklepčnost tožbe
Odprte parkirne površine pred stanovanjskim blokom so dostopne vsakomur. Prvina izkjučujočnosti zato ni podana, prav tako pa tudi ne prvina dostopnosti. Parkiranje je namreč odvisno od tega, ali je na voljo prostor.
Če tožeča stranka tudi v primeru vnovičnega priklopa vode in elektrike na stadionu svoje dejavnosti ne bi več mogla opravljati v prejšnjem obsegu, ker je stadion uničen, njenemu tožbenemu zahtevku ni mogoče ugoditi.
Enako velja tudi, če je ekonomski interes tožeče stranke za varstvo posesti tako majhen, da ne ustreza več namenu, zaradi katerega je posest varovana, torej sankcioniranju in prepovedi samovoljnih posegov v posest tožnika.