najem stanovanja – razveza zakonske zveze – pravica do uporabe
Določba 57. člena SZ ne more biti podlaga za sklenitev sporazuma med bivšima zakoncem nekaj let po razvezi, ampak le ob njej. V vsakem primeru pa je potrebno sodelovanje lastnika stanovanja. S tem, ko se je toženec iz stanovanja prvič izselil (že pred razvezo), se je odpovedal pravici do uporabe.
Zdravstvena dejavnost, pravice bolnikov, vključno s pravico do povračila škode in tudi obveznosti zdravstvenih delavcev, so urejene neposredno z zakonom in iz njega tudi izhajajo. Pravno podlago za povračilo škode, ki jo zatrjuje pritožnik, daje tako ZZDej (in ne pogodba), pogoje in oblike pravno priznanih škod pa ureja OZ v členih 131 do 189.
Pravica zapustnikove vdove, da ena polovica nepremičnin, ki so po stanju zemljiške knjige zapustnikova last, ne spada v zapuščino, je manj verjetna, zato je tožbo dolžna vložiti ona.
URS člen 14, 22. OZ člen 133, 133/3, 179, 179/1. ZPP člen 185, 185/7. ZVO-1 člen 3.
odškodnina zaradi imisij - poseg v zdravo življenjsko okolje - hrup na cesti G1-3 - duševne bolečine zaradi okrnitve pravic osebnosti - nastanek zamude - tek zakonskih zamudnih obresti
Iz podatkov v spisu izhaja, da sta tožnika zahtevek na plačilo 6.259,39 EUR odškodnine (za vsakega) zvišala na 8.000,00 EUR (za vsakega) s pripravljalno vlogo, ki jo je sodišče prejelo dne 09.05.2008. Toženka v zamudo s plačilom 8.000,00 EUR za vsakega tožnika ni mogla priti pred tem datumom, saj se je šele takrat seznanila, da tožnika zahtevata navedeni znesek. Pred tem datumom je lahko bila v zamudi le glede zahtevanega zneska 6.259,39 EUR za vsakega tožnika. Ob pravilni uporabi materialnega prava (drugem odstavku 299. člena OZ) tožnikoma zamudne obresti od zvišanega zneska pripadajo šele od dneva, ko sta takšen zahtevek postavila.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0057126
SPZ člen 49. ZTLR člen 33.
nedopustnost izvršbe – lastninska pravica tretjega – vknjižba v zemljiško knjigo – pridobitev lastninske pravice s pogodbo – pravočasnost vknjižbe lastninske pravice
Tožnica zatrjuje, da je solastnica nepremičnin, ki so bile predmet izvršbe, pri čemer je lastninsko pravico pridobila na podlagi pogodbe o razdružitvi nepremičnin. Za takšno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je predpisana vknjižba v zemljiško knjigo kot pridobitni način. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo le, ali je bila tožnica v trenutku zaznambe sklepa o izvršbi na nepremičninah, ki so bile predmet izvršbe, v zemljiški knjigi vknjižena kot solastnica spornih nepremičnin, ki so bile predmet pogodbe o razdružitvi nepremičnin in kasneje omenjenega izvršilnega postopka.
Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih so nejasni, pomanjkljivi in delno protispisni, kar onemogoča preizkus sodbe in predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
ZPP člen 32, 91, 91/1, 91/1-1, 481, 481/1, 481/2, 484. ZIZ člen 168, 168/5.
stvarna pristojnost – sosporniki – ista dejanska in pravna podlaga – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – obligacijski zahtevek – spor o stvarni pravici na nepremičnini – pravila postopka v gospodarskih sporih
V sporu na aktivni strani nastopa gospodarska družba, na pasivni strani pa fizična oseba in samoupravna lokalna skupnost. Obveznost toženih strank se opira na isto dejansko in pravno podlago, saj tožeča stranka od prvotoženke, za katero zatrjuje, da je dejanska lastnica stanovanja in drugotožene stranke, ki je zemljiškoknjižna lastnica spornega stanovanja, za katerega sta toženi stranki sklenili prodajno pogodbo zahteva izstavitev listine, zato sta sospornici v smislu določbe 1. točke 1. odstavka 91. člena ZPP.
V tem primeru ni mogoče uporabiti določbe 2. odstavka 481. člena ZPP, saj glede na spremenjeno tožbo, s katero tožeča stranka od toženih strank zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice na ime prvotožene stranke kot dolžnice, ne gre za spor o stvarni pravici na stanovanju, pač pa za obligacijski zahtevek, s katerim tožeča stranka zahteva po pooblastilu iz 5. odstavka 168. člena ZIZ vpis lastninske pravice na ime prvotoženke kot njene dolžnice.
ZD člen 34, 35, 40, 141, 224. ZPP člen 199, 199/3, 202, 285, 343. URS člen 22, 25.
uveljavljanje nujnega deleža v pravdi – zahtevek za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril – vrstni red zmanjšanja oporočnih razpolaganj in način vračanja daril – upravičenec zahteve za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril – pravica zahtevati zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril v pravdnem postopku – stranska intervencija – materialno procesno vodstvo – sodba presenečanja
Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril mora nujni dedič zahtevati v zapuščinskem postopku in o njegovih zahtevkih, če ni sporna dejanska podlaga, odloči zapuščinsko sodišče. V konkretni zadevi tožnik zahtevka za zmanjšanje oporočnih razpolaganj ali zahtevka za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža v zapuščinskem postopku ni postavil. Iz zapisnika zapuščinske obravnave namreč izhaja zgolj navodilo sodnika „da v kolikor želi tožnik uveljaviti dopolnitev nujnega dednega deleža, lahko to stori v posebnem pravdnem postopku“. Tožnik tudi v teku te pravde ne trdi, da je zahteval zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril do višine prikrajšanja in kaj takšnega ne zahteva niti s tožbo. Po ZD sodelovanje v zapuščinskem postopku ni ovira za poznejšo pravdo le, če obstojijo razlogi za obnovo postopka po določbah pravdnega postopka (224. člen ZD). Da bi bil podan kakšen od obnovitvenih razlogov pa pritožnik v tožbi ni zatrjeval, niti kaj takega ne zatrjuje v pritožbi.
Stranska intervencija na strani ene pravdne stranke ne more nadomestiti zgrešene procesne legitimacije. Tožeča stranka bi v primeru nujnega enotnega sosporništva morala tožiti tudi morebitno stransko intervenientko. Izenačevanje vloge stranskega interveninta z vlogo tožene stranke je materialnopravno zgrešeno.
zaznamba izvršbe - zaznamba sklepa o izvršbi – izbris zaznambe izvršbe – načelo vrstnega reda
V zemljiškoknjižnem postopku zaradi dovolitve zaznambe izvršbe ni mogoče upoštevati, da so že nastopili pogoji za izbris zaznambe izvršbe. V novem zemljiškoknjižnem postopku bo mogoče doseči izbris zaznambe izvršbe, če se bo izkazalo, da so zato izpolnjeni pogoji. Če izvršilno sodišče zemljiškoknjižnega sodišča ne bi obvestilo o pogojih za izbris zaznambe izvršbe, lahko dolžnik, ki je stranka v izvršilnem postopku, tudi sam predlaga izbris zaznambe.
ZZK-1 člen 124, 149, 149/4, 243, 245 OZ člen 92 SPZ člen 23 ZPP člen 13.
zemljiškoknjižni postopek – načelo formalnosti postopka – odločanje o vpisih – pogoji za dovolitev vpisa – utemeljenost zahtevka za vpis – zemljiškoknjižno dovolilo – ničnost zemljiškoknjižnega dovolila – ponarejen podpis na pogodbi – formalnopravni in materialnopravni razlog neveljavnosti vpisa – ugovor – pritožba – izbrisna tožba – zaznamba izbrisne tožbe
Zaradi načela formalnosti (124. čl. ZZK-1) je s pravnimi sredstvi v zemljiškoknjižnem postopku (ugovor, pritožba) mogoče uveljavljati zgolj formalnopravne razloge neveljavnosti vpisa. Varstvo zaradi materialnopravne neveljavnosti vknjižbe je predvideno v pravdnem postopku z vložitvijo izbrisne tožbe (243. čl. ZZK-1), ki omogoča tudi zaznambo v zemljiški knjigi (245. čl. ZZK-1).
Ničnost, na katero mora paziti zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti, je zgolj ničnost zemljiškoknjižnega dovolila, ki izhaja iz njegove vsebine – če obsega odložni ali razvezni pogoj (23. čl. SPZ).
Za identiteto denarnih zahtevkov so pomembne tudi dejanske navedbe strank, zato je prvostopenjsko sodišče ravnalo prav, ko je opozorilo, da bi s spremembo pravno relevantnih dejstev glede posojila prišlo do spremembe tožbe, kar je v dispoziciji tožeče stranke in do česar (zaradi tveganja utemeljenega ugovora zastaranja, kot pojasnjuje pritožnica) ni prišlo.
stvarna pristojnost – najemno razmerje – razlaga najemnega spora
V skladu s sodno prakso in teorijo sodijo v okvir 57. člena ZPP vsi spori med najemnikom in najemodajalcem, torej ne le spori za plačevanje najemnine, pač pa tudi odškodninski spori, kot tudi na primer spori glede nadomestila za porabljeno električno energijo.
odmera sodne takse – domneva umika pritožbe – vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče je ravnalo v skladu z določbo 105a. člena ZPP, na kar je bila tožnica opozorjena že v pisnem sklepu. Navedeno zakonsko določilo ne predvideva podaljšanja roka, pač pa mora sodišče za takšno vlogo šteti, da je umaknjena.
Ker je oškodovanec ob jasnem vremenu, normalnem prometu ter suhem vozišču, ob postavljeni prometni signalizaciji, čez jasno viden rob odrezanega asfalta pripeljal z neprilagojeno hitrostjo, je njegov soprispevek k nastali škodi v višini 50%.
Iz vročilnice, pripete k pozivu na odgovor prvotoženki, izhaja, da je njen prejem na v tožbi označenem naslovu z nečitljivim podpisom potrdil pooblaščenec, v vročilnici skrajšano poobl., vendar je napačna ugotovitev, da je bila taka vročitev v skladu z določbo 7. odst. 142. člena ZPP. Ta določba seveda velja, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, kar pa pritožnica zanika, iz spisovnih podatkov pa tudi ne izhaja, da bi prvotoženka imela pooblaščenca, niti tega ne ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina – izplačevanje pokojnine
Drugotožnici (delavki) je priznana pravica do invalidske pokojnine od izgube delazmožnosti dalje, izplačevati pa se ji bo začela šele od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja (delovnega razmerja).
Ker pritožnica v roku, ki ji ga je določilo sodišče, sodne takse ni plačala, saj kaj takega niti ne trdi, je ravnanje prvostopnega sodišča o zavrženju pritožbe pravilno.
odškodninska odgovornost - porazdelitev odgovornosti med imetniki premikajočih se motornih vozil
Tožnica je bila v nastali prometni situaciji nedvomno premalo pozorna in je napačno ocenila prometno situacijo ter zapeljala na drug prometni pas, s tem pa nedvomno kršila določilo 23. člena ZVCP, pri čemer je njena kršitev težje narave, kot tista, ki se jo očita zavarovancu tožene stranke.
ZIZ člen 167, 170, 170/2. ZZK-1 člen 5, 8, 86, 86/1, 87, 87/2. SPZ člen 10. ZTLR člen 33. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-8, 339/2-14. URS člen 22. EKČP člen 6.
Vprašanje dobre vere in zaupanja v podatke zemljiške knjige je v primeru, ko upnik pridobi zastavno pravico z zaznambo sklepa o izvršbi, torej ne s pravnoposlovno pridobitvijo, nerelevantno. Pomembno je le to, da je bil sklep o izvršbi v zemljiški knjigi zaznamovan, še preden je tožnik svojo lastninsko pravico vpisal v zemljiško knjigo (2. odst. 170. člena ZIZ).