OZ člen 376, 1060. ZOR člen 178, 178/2, 200. ZPP člen 154, 155, 163, 165, 165/2, 350, 350/2, 353, 358, 358-5. ZVCP člen 40, 41.
deljena odgovornost – višina odškodnine – zlom gležnja – zlom desne nadlahti - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjske aktivnosti – kasnejša katastrofalna škoda – omejitev teka zamudnih obresti
Je tožniku odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti mogoče priznati le za obdobje 4 let, torej do trenutka, ko je v posledici druge nezgode postal nepokreten in v celoti odvisen od tuje pomoči.
odmera sodne takse – domneva umika pritožbe – vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče je ravnalo v skladu z določbo 105a. člena ZPP, na kar je bila tožnica opozorjena že v pisnem sklepu. Navedeno zakonsko določilo ne predvideva podaljšanja roka, pač pa mora sodišče za takšno vlogo šteti, da je umaknjena.
tožba na nedopustnost izvršbe – solastnina zakonca – pogodba o ugotovitvi deležev na skupnem premoženju – skupno premoženje zakoncev – razveza kupoprodajne pogodbe
Odločilno je dejstvo, da je bila s pravnomočno sodbo razvezana prodajna pogodba, ki bi lahko predstavljala tožničin pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na spornem stanovanju do 1/2, kar pomeni, da ob izdaji sklepa o izvršbi tožnica ne izpolnjuje več predpostavk za pridobitev lastninske pravice na nobeni podlagi, niti sklicujoč se na skupno premoženje niti na pogodbo o ugotovitvi deležev na skupnem premoženju, sklenjeno z zakoncem.
obratovalni stroški – izpisek iz poslovnih knjig – verodostojna listina – dokaz - trditveno in dokazno breme – dokazna moč verodostojne listine v pravdnem postopku
Izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, je v izvršilnem postopku zadosten izkaz nastanka obveznosti in kot takšna podlaga za prevalitev procesnega dokaznega bremena na toženo stranko, ki bi morala v ugovoru, najkasneje pa na prvem naroku za glavno obravnavo, substancirano prerekati temelj ali višino vtoževanih stroškov, zato da bi aktualno procesno breme vnovič prevalila na tožečo stranko.
V pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, verodostojna listina ne izgubi svoje dokazne moči, temveč ima le takšno dokazno moč, kot vsi ostali dokazi, in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina – izplačevanje pokojnine
Drugotožnici (delavki) je priznana pravica do invalidske pokojnine od izgube delazmožnosti dalje, izplačevati pa se ji bo začela šele od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja (delovnega razmerja).
ZZK-1 člen 120, 120/2, 132, 154, 154/3. ZNP člen 30.
zemljiškoknjižni postopek – ugovor – pravočasnost ugovora – vročanje ugovora strankam zemljiškoknjižnega postopka
Zemljiškoknjižno sodišče sklep o vpisu vroči udeležencem postopka iz 1. do 3. točke 132. člena ZZK-1. Pritožnica ne sodi v nobeno od teh kategorij, saj ni bila niti predlagateljica niti oseba, v korist katere se predlaga vpis, niti oseba, proti kateri se predlaga vpis. Ker svoje udeležbe vse do vložitve ugovora ni priglasila, ji sodišče prve stopnje sklepa o vpisu utemeljeno ni vročalo.
narok – izkazano opravičilo - preložitev naroka – odsotnost z glavne obravnave
Toženec je svoje opravičilo sodišču prve stopnje poslal pravočasno. V opravičilu je izkazal opravičljiv razlog za preložitev naroka. S tem, ko sodišče prve stopnje naroka ni preložilo kljub izkazanemu opravičilu toženca, je zagrešilo bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Iz vročilnice, pripete k pozivu na odgovor prvotoženki, izhaja, da je njen prejem na v tožbi označenem naslovu z nečitljivim podpisom potrdil pooblaščenec, v vročilnici skrajšano poobl., vendar je napačna ugotovitev, da je bila taka vročitev v skladu z določbo 7. odst. 142. člena ZPP. Ta določba seveda velja, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, kar pa pritožnica zanika, iz spisovnih podatkov pa tudi ne izhaja, da bi prvotoženka imela pooblaščenca, niti tega ne ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKI
VSL0066561
URS člen 22. ZP-1 člen 2, 2/2, 90, 90/1, 139, 155, 155/1, 155/1-6, 155/1-8, 157. ZVCP-1 člen 38, 38/5, 234.
bistvena kršitev določb postopka – nedovoljen dokaz – strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave – obrazložitev – nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami – protispisnost – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – pravice obdolženca – enako varstvo pravic – pravica do izjave – prehitevanje – povzročitev prometne nesreče – milejši predpis
Vrhovno sodišče RS je v več sodbah sprejelo stališče, da se sodba sodišča prve stopnje sme opreti na strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave Generalne policijske uprave pri Ministrstvu za notranje zadeve, saj je takšno strokovno mnenje po ustaljeni sodni praksi dokaz kot vsak drug dokaz, ki ga sodišče ocenjuje v skladu z načelom proste presoje dokazov, in ni nedovoljen dokaz in sam po sebi neverodostojen dokaz.
155. člen ZP-1 razloga protispisnosti ne zajema. Zatrjevanje neskladja med razlogi, na katere se opira sodba, in listino strokovnim mnenjem, predstavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na njegovo odločitev ne bi mogla vplivati.
Ker je sodišče prve stopnje obdolženega spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 234. členu v zvezi s 5. odstavkom 38. člena ZVCP-1, mu je utemeljeno izreklo sankcije ob upoštevanju 3. odstavka 234. člena ZVCP-1, veljavnega v času storitve prekrška, saj glede na okoliščine, v katerih je prišlo do obravnavanega prekrška, in posledice, ni razlogov za odpustitev sankcije prepovedi vožnje motornih vozil (4. odstavek 23. člena ZP-1), tako da sprememba ZVCP-1E, ki velja od 30. 4. 2008 in te sankcije ne predpisuje več obvezno, za obdolženca ni milejša.
kreditna pogodba – razdrtje pogodbe zaradi neplačevanja kredita – namera za sklenitev pogodbe o odplačilu preostanka dolga
Toženkino plačilo zneskov ni že samo po sebi pogojevalo spremembe njenih pogodbenih obveznosti po kreditni pogodbi. Tožeča stranka je z dopisom izkazala namero za spremembo pogodbe oziroma za spremembo načina izpolnitve toženkine obveznosti in hkrati njeno zmanjšanje ter navedla, pod katerimi pogoji je pripravljena spremeniti pogodbo. Do spremembe pogodbe oziroma do sklenitve nove pogodbe ni prišlo, zato se tudi pravice in obveznosti po obstoječi pogodbi niso spremenile. Dopisa tožeče stranke ni mogoče šteti kot ponudbe, ki bi jo vezala, saj ne vsebuje bistvenih sestavin pogodbe.
Če iz dejstev, ki jih stranka, na kateri je trditveno breme, zatrjuje, ne izhaja pravna posledica, ki jo uveljavlja, takšna tožba ni sklepčna, pa čeprav bi se izkazalo, da so vsa dejstva, ki jih zatrjuje, resnična. Tožba je nesklepčna, ker tožnica ni zatrjevala pravno pomembnih dejstev niti glede pridobitve lastninske pravice s pravnim poslom, niti na podlagi zakona, s priposestvovanjem.
sklep o dedovanju – vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – zavrnitev vpisa – vročanje sklepa o zavrnitvi vpisa
Zemljiškoknjižno sodišče, ki je sklenilo, da se vpis ne opravi (ugotovilo je, da v listini, na podlagi katere se z zemljiškoknjižnim predlogom zahteva vpis, nepremičnina ni označena z zemljiškoknjižnimi podatki), je ravnalo pravilno, ker je sklep o zavrnitvi vpisa vročilo le zapuščinskemu sodišču, ki je predlagalo vpis po uradni dolžnosti.
spor majhne vrednosti – premoženjska škoda – pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje
Tožnica je pred pravdo pridobila izvedensko mnenje glede škode, nastale z odstranitvijo robnika, ki ga toženca v postopku nista priznavala. V tistem delu, kjer izvedenec podaja navedbe o dolžini robnika, takšno mnenje predstavlja listinski dokaz, ki je predmet dokazne ocene sodišča tako kot vsi ostali dokazi. Izvedenskemu mnenju pa ni mogoče slediti v delu, kjer izvedenec ocenjuje škodo v skladu s pravili stroke, saj izvedensko mnenje lahko poda le v sodnem postopku postavljen izvedenec.
začasna odredba – nespoštovanje sklepa o začasni odredbi - izvršitev denarne kazni za primer nespoštovanja začasne odredbe
Če se ugotovi, da sklepa o začasni odredbi toženka ni spoštovala, je treba po uradni dolžnosti kazen, ki je bila v tem istem sklepu že izrečena, izterjati, kljub temu da je med tem že pravnomočno odločeno o glavni stvari. Predlog tožeče stranke je treba šteti (le) kot obvestilo sodišču. Za (predlog za) izrek nove denarne kazni pa upnik nima več pravnega interesa.
tek zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine
V skladu z 2. odstavkom 299. člena OZ pride namreč dolžnik v zamudo, če rok za izpolnitev ni določen, takrat, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Ne glede na predpravdne odškodninske zahtevke je torej tožena stranka v zamudo prišla najkasneje z vložitvijo tožbe.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 124. ZIZ člen 177, 177/1.
zaznamba sklepa o izvršbi – nedopustnost izvršbe
Pravilnosti izdaje sklepa o izvršbi v smislu zatrjevanj pritožnice, da izvršba na njene nepremičnine na podlagi 177. člena ZIZ ni dopustna, zemljiškoknjižno sodišče ne more presojati. Takšen ugovor bi morala pritožnica uveljaviti z ugovorom zoper sklep o izvršbi v izvršilnem postopku.
ZASP člen 21, 146, 146/1, 146/1-8, 164, 164/1. ZOR člen 372, 376, 378. OZ člen 352, 355, 376. OZ-A člen 1, 2.
materialne avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje – dejavnost kolektivnih organizacij – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – občasne terjatve – odškodninske terjatve – enoletni zastaralni rok – denarne obveznosti – obresti – kdaj obresti nehajo teči
Kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic ne obsega le sklepanja pogodb o uporabi varovanih del in pobiranja ter izterjave avtorskih honorarjev in nadomestil od uporabe avtorskih del, ampak vključuje tudi uveljavljanje varstva avtorskih pravic pred sodišči in drugimi organi. Sem spada med drugim uveljavljanje odškodnine in morebitnih drugih sankcij po ZASP pred sodiščem zoper uporabnike v primeru neupravičene uporabe avtorskih del.