ZPP člen 32, 91, 91/1, 91/1-1, 481, 481/1, 481/2, 484. ZIZ člen 168, 168/5.
stvarna pristojnost – sosporniki – ista dejanska in pravna podlaga – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – obligacijski zahtevek – spor o stvarni pravici na nepremičnini – pravila postopka v gospodarskih sporih
V sporu na aktivni strani nastopa gospodarska družba, na pasivni strani pa fizična oseba in samoupravna lokalna skupnost. Obveznost toženih strank se opira na isto dejansko in pravno podlago, saj tožeča stranka od prvotoženke, za katero zatrjuje, da je dejanska lastnica stanovanja in drugotožene stranke, ki je zemljiškoknjižna lastnica spornega stanovanja, za katerega sta toženi stranki sklenili prodajno pogodbo zahteva izstavitev listine, zato sta sospornici v smislu določbe 1. točke 1. odstavka 91. člena ZPP.
V tem primeru ni mogoče uporabiti določbe 2. odstavka 481. člena ZPP, saj glede na spremenjeno tožbo, s katero tožeča stranka od toženih strank zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice na ime prvotožene stranke kot dolžnice, ne gre za spor o stvarni pravici na stanovanju, pač pa za obligacijski zahtevek, s katerim tožeča stranka zahteva po pooblastilu iz 5. odstavka 168. člena ZIZ vpis lastninske pravice na ime prvotoženke kot njene dolžnice.
ZD člen 34, 35, 40, 141, 224. ZPP člen 199, 199/3, 202, 285, 343. URS člen 22, 25.
uveljavljanje nujnega deleža v pravdi – zahtevek za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril – vrstni red zmanjšanja oporočnih razpolaganj in način vračanja daril – upravičenec zahteve za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril – pravica zahtevati zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril v pravdnem postopku – stranska intervencija – materialno procesno vodstvo – sodba presenečanja
Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril mora nujni dedič zahtevati v zapuščinskem postopku in o njegovih zahtevkih, če ni sporna dejanska podlaga, odloči zapuščinsko sodišče. V konkretni zadevi tožnik zahtevka za zmanjšanje oporočnih razpolaganj ali zahtevka za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža v zapuščinskem postopku ni postavil. Iz zapisnika zapuščinske obravnave namreč izhaja zgolj navodilo sodnika „da v kolikor želi tožnik uveljaviti dopolnitev nujnega dednega deleža, lahko to stori v posebnem pravdnem postopku“. Tožnik tudi v teku te pravde ne trdi, da je zahteval zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril do višine prikrajšanja in kaj takšnega ne zahteva niti s tožbo. Po ZD sodelovanje v zapuščinskem postopku ni ovira za poznejšo pravdo le, če obstojijo razlogi za obnovo postopka po določbah pravdnega postopka (224. člen ZD). Da bi bil podan kakšen od obnovitvenih razlogov pa pritožnik v tožbi ni zatrjeval, niti kaj takega ne zatrjuje v pritožbi.
Stranska intervencija na strani ene pravdne stranke ne more nadomestiti zgrešene procesne legitimacije. Tožeča stranka bi v primeru nujnega enotnega sosporništva morala tožiti tudi morebitno stransko intervenientko. Izenačevanje vloge stranskega interveninta z vlogo tožene stranke je materialnopravno zgrešeno.
nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nerazumno dolgo trajanje postopka - denarna odškodnina
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica, zato tožnica ni upravičena do odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Gre za škodo, ki do uveljavitve ZVPSBNO ni bila pravno priznana, ker OZ zanjo ni predvidel možnosti za uveljavljanje denarne odškodnine.
obratovalni stroški – izpisek iz poslovnih knjig – verodostojna listina – dokaz - trditveno in dokazno breme – dokazna moč verodostojne listine v pravdnem postopku
Izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, je v izvršilnem postopku zadosten izkaz nastanka obveznosti in kot takšna podlaga za prevalitev procesnega dokaznega bremena na toženo stranko, ki bi morala v ugovoru, najkasneje pa na prvem naroku za glavno obravnavo, substancirano prerekati temelj ali višino vtoževanih stroškov, zato da bi aktualno procesno breme vnovič prevalila na tožečo stranko.
V pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, verodostojna listina ne izgubi svoje dokazne moči, temveč ima le takšno dokazno moč, kot vsi ostali dokazi, in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
Zdravstvena dejavnost, pravice bolnikov, vključno s pravico do povračila škode in tudi obveznosti zdravstvenih delavcev, so urejene neposredno z zakonom in iz njega tudi izhajajo. Pravno podlago za povračilo škode, ki jo zatrjuje pritožnik, daje tako ZZDej (in ne pogodba), pogoje in oblike pravno priznanih škod pa ureja OZ v členih 131 do 189.
Pojem stranke v zapuščinskem postopku je širši od formalnega pojmovanja stranke v pravdnem postopku. Čeprav sodišče ugotovi, da predmetov, s katerimi je zapustnica v oporoki razpolagala v korist oporočne dedinje, ni več, je na zapuščinsko obravnavo dolžno povabiti tudi oporočno dedinjo.
spor majhne vrednosti – premoženjska škoda – pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje
Tožnica je pred pravdo pridobila izvedensko mnenje glede škode, nastale z odstranitvijo robnika, ki ga toženca v postopku nista priznavala. V tistem delu, kjer izvedenec podaja navedbe o dolžini robnika, takšno mnenje predstavlja listinski dokaz, ki je predmet dokazne ocene sodišča tako kot vsi ostali dokazi. Izvedenskemu mnenju pa ni mogoče slediti v delu, kjer izvedenec ocenjuje škodo v skladu s pravili stroke, saj izvedensko mnenje lahko poda le v sodnem postopku postavljen izvedenec.
Iz vročilnice, pripete k pozivu na odgovor prvotoženki, izhaja, da je njen prejem na v tožbi označenem naslovu z nečitljivim podpisom potrdil pooblaščenec, v vročilnici skrajšano poobl., vendar je napačna ugotovitev, da je bila taka vročitev v skladu z določbo 7. odst. 142. člena ZPP. Ta določba seveda velja, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, kar pa pritožnica zanika, iz spisovnih podatkov pa tudi ne izhaja, da bi prvotoženka imela pooblaščenca, niti tega ne ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi.
OZ člen 376, 1060. ZOR člen 178, 178/2, 200. ZPP člen 154, 155, 163, 165, 165/2, 350, 350/2, 353, 358, 358-5. ZVCP člen 40, 41.
deljena odgovornost – višina odškodnine – zlom gležnja – zlom desne nadlahti - nepremoženjska škoda - zmanjšanje življenjske aktivnosti – kasnejša katastrofalna škoda – omejitev teka zamudnih obresti
Je tožniku odškodnino za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti mogoče priznati le za obdobje 4 let, torej do trenutka, ko je v posledici druge nezgode postal nepokreten in v celoti odvisen od tuje pomoči.
odmera sodne takse – domneva umika pritožbe – vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče je ravnalo v skladu z določbo 105a. člena ZPP, na kar je bila tožnica opozorjena že v pisnem sklepu. Navedeno zakonsko določilo ne predvideva podaljšanja roka, pač pa mora sodišče za takšno vlogo šteti, da je umaknjena.
Ugotovitev, kdo je lastnik stvari, na kateri je bilo opravljeno delo, ne odgovarja hkrati že tudi na vprašanje, kdo so udeleženci obligacijskega razmerja – podjemne pogodbe.
odstop o pogodbe – zavarovanje kredita – trenutek odstopa od pogodbe
Banka je toženca pozvala, da poravna zapadle obroke kredita, obresti in stroške; toženec je imel možnost, da zapadle obveznosti poravna in na ta način kreditno pogodbo vzdrži v veljavi, vendar pozivu ni sledil. Rok za odstop od pogodbe ni predpisan. Posebna oblika ali kakšna druga obličnost za odstopno izjavo ni predpisana. Toženec je bil z odstopom od pogodbe seznanjen najkasneje s prejemom tožbe. Notifikacijska dolžnost pogodbenika, o kateri govori 109. čl. OZ, na veljavnosti odpovedi ne more imeti vpliva, saj nastopi šele po odpovedi pogodbe.
PRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055690
ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/6, 503/3. ZIZ člen 272.
izključitev družbenika iz družbe – sodna izključitev družbenika iz družbe – regulacijska začasna odredba
Če sprta družbenika ne dosežeta soglasja o prenehanju družbe, poslovodja ne sme izvajati ukrepov, ki bi onemogočili delovanje družbe. Osnovni namen kapitalske družbe je namreč njeno delovanje zaradi ustvarjanja dobička, na katerega spor med družbenikoma naj ne bi imel nobenega vpliva. Z začasno odredbo v cilju obnavljanja delovanja podjetja se torej lahko začasno regulira stanje, ki je usmerjeno v ohranjanje opravljanja dejavnosti družbe z namenom pridobivanja dobička. Vendar je tudi vsaka regulacijska začasna odredba vezana na obstoj zakonskih predpostavk za njeno izdajo.
ZIZ člen 24, 24/4, 25, 25/1, 41, 41/2. ZGD člen 665, 665/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine – COVL - osebno odgovorni družbenik – predlog za nadaljevanje izvršbe – statusno preoblikovanje
ZGD v 2. odstavku 665. člena predvideva situacijo, ko se želijo osebno odgovorni družbeniki s statusnim preoblikovanjem osebne družbe v kapitalsko družbo izogniti odgovornosti za dolgove osebne družbe.
Upnik bo lahko uveljavljal plačilo terjatve do izbrisane družbe J. d.n.o. od osebno odgovornih družbenikov te družbe, vendar pa tega v izvršilnem postopku zoper družbo J. d.o.o. (kot pravno naslednico izbrisane družbe J. d.n.o.) od osebno odgovornih družbenikov ne more uveljavljati.
socialni spor – spor polne jurisdikcije – pravica iz invalidskega zavarovanja
Socialni spor je spor polne jurisdikcije, v katerem sodišče odloči tako o zakonitosti dokončne odločbe tožene stranke kot o pravici iz invalidskega zavarovanja. Za priznanje pravice iz invalidskega zavarovanja mora najprej ugotoviti vzrok, datum nastanka in kategorijo invalidnosti, izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravice (pri čemer je bistveno, ali je prišlo do nastanka invalidnosti v delovnem razmerju), poleg tega pa mora v določenih primerih odločiti o obveznosti delodajalca v zvezi z zaposlitvijo oziroma prerazporeditvijo delovnega invalida in o morebitnem kontrolnem pregledu.
Za ugoditev tožbenemu zahtevku zaradi izpodbijanja pravnih dejanj po določbi 125. člena ZPPSL je glede objektivnega pogoja izpodbijanja potrebno v sodbi ugotoviti vsebino določenega dejanja stečajnega dolžnika in posledice tega dejanja, ki nastanejo zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka.
kreditna pogodba – razdrtje pogodbe zaradi neplačevanja kredita – namera za sklenitev pogodbe o odplačilu preostanka dolga
Toženkino plačilo zneskov ni že samo po sebi pogojevalo spremembe njenih pogodbenih obveznosti po kreditni pogodbi. Tožeča stranka je z dopisom izkazala namero za spremembo pogodbe oziroma za spremembo načina izpolnitve toženkine obveznosti in hkrati njeno zmanjšanje ter navedla, pod katerimi pogoji je pripravljena spremeniti pogodbo. Do spremembe pogodbe oziroma do sklenitve nove pogodbe ni prišlo, zato se tudi pravice in obveznosti po obstoječi pogodbi niso spremenile. Dopisa tožeče stranke ni mogoče šteti kot ponudbe, ki bi jo vezala, saj ne vsebuje bistvenih sestavin pogodbe.