Pravilo res iudicata se ne more uporabiti v primeru, ko gre za izdajo začasne odredbe. Začasna odredba je namenjena začasnemu varstvu tožbenega zahtevka, izda pa se jo glede na okoliščine, ki obstajajo ob izdaji odredbe.
PRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055690
ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/6, 503/3. ZIZ člen 272.
izključitev družbenika iz družbe – sodna izključitev družbenika iz družbe – regulacijska začasna odredba
Če sprta družbenika ne dosežeta soglasja o prenehanju družbe, poslovodja ne sme izvajati ukrepov, ki bi onemogočili delovanje družbe. Osnovni namen kapitalske družbe je namreč njeno delovanje zaradi ustvarjanja dobička, na katerega spor med družbenikoma naj ne bi imel nobenega vpliva. Z začasno odredbo v cilju obnavljanja delovanja podjetja se torej lahko začasno regulira stanje, ki je usmerjeno v ohranjanje opravljanja dejavnosti družbe z namenom pridobivanja dobička. Vendar je tudi vsaka regulacijska začasna odredba vezana na obstoj zakonskih predpostavk za njeno izdajo.
kreditna pogodba – razdrtje pogodbe zaradi neplačevanja kredita – namera za sklenitev pogodbe o odplačilu preostanka dolga
Toženkino plačilo zneskov ni že samo po sebi pogojevalo spremembe njenih pogodbenih obveznosti po kreditni pogodbi. Tožeča stranka je z dopisom izkazala namero za spremembo pogodbe oziroma za spremembo načina izpolnitve toženkine obveznosti in hkrati njeno zmanjšanje ter navedla, pod katerimi pogoji je pripravljena spremeniti pogodbo. Do spremembe pogodbe oziroma do sklenitve nove pogodbe ni prišlo, zato se tudi pravice in obveznosti po obstoječi pogodbi niso spremenile. Dopisa tožeče stranke ni mogoče šteti kot ponudbe, ki bi jo vezala, saj ne vsebuje bistvenih sestavin pogodbe.
ZASP člen 21, 146, 146/1, 146/1-8, 164, 164/1. ZOR člen 372, 376, 378. OZ člen 352, 355, 376. OZ-A člen 1, 2.
materialne avtorske pravice – kolektivno uveljavljanje – dejavnost kolektivnih organizacij – zastaranje – čas, ki je potreben za zastaranje – občasne terjatve – odškodninske terjatve – enoletni zastaralni rok – denarne obveznosti – obresti – kdaj obresti nehajo teči
Kolektivno uveljavljanje avtorskih pravic ne obsega le sklepanja pogodb o uporabi varovanih del in pobiranja ter izterjave avtorskih honorarjev in nadomestil od uporabe avtorskih del, ampak vključuje tudi uveljavljanje varstva avtorskih pravic pred sodišči in drugimi organi. Sem spada med drugim uveljavljanje odškodnine in morebitnih drugih sankcij po ZASP pred sodiščem zoper uporabnike v primeru neupravičene uporabe avtorskih del.
nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nerazumno dolgo trajanje postopka - denarna odškodnina
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica, zato tožnica ni upravičena do odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Gre za škodo, ki do uveljavitve ZVPSBNO ni bila pravno priznana, ker OZ zanjo ni predvidel možnosti za uveljavljanje denarne odškodnine.
Ker pritožnica v roku, ki ji ga je določilo sodišče, sodne takse ni plačala, saj kaj takega niti ne trdi, je ravnanje prvostopnega sodišča o zavrženju pritožbe pravilno.
IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0057126
SPZ člen 49. ZTLR člen 33.
nedopustnost izvršbe – lastninska pravica tretjega – vknjižba v zemljiško knjigo – pridobitev lastninske pravice s pogodbo – pravočasnost vknjižbe lastninske pravice
Tožnica zatrjuje, da je solastnica nepremičnin, ki so bile predmet izvršbe, pri čemer je lastninsko pravico pridobila na podlagi pogodbe o razdružitvi nepremičnin. Za takšno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je predpisana vknjižba v zemljiško knjigo kot pridobitni način. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo le, ali je bila tožnica v trenutku zaznambe sklepa o izvršbi na nepremičninah, ki so bile predmet izvršbe, v zemljiški knjigi vknjižena kot solastnica spornih nepremičnin, ki so bile predmet pogodbe o razdružitvi nepremičnin in kasneje omenjenega izvršilnega postopka.
ZZK-1 člen 86, 86/1, 87, 87/2, 88, 124. ZIZ člen 177, 177/1.
zaznamba sklepa o izvršbi – nedopustnost izvršbe
Pravilnosti izdaje sklepa o izvršbi v smislu zatrjevanj pritožnice, da izvršba na njene nepremičnine na podlagi 177. člena ZIZ ni dopustna, zemljiškoknjižno sodišče ne more presojati. Takšen ugovor bi morala pritožnica uveljaviti z ugovorom zoper sklep o izvršbi v izvršilnem postopku.
obratovalni stroški – izpisek iz poslovnih knjig – verodostojna listina – dokaz - trditveno in dokazno breme – dokazna moč verodostojne listine v pravdnem postopku
Izpisek iz poslovnih knjig, overjen s strani odgovorne osebe, je v izvršilnem postopku zadosten izkaz nastanka obveznosti in kot takšna podlaga za prevalitev procesnega dokaznega bremena na toženo stranko, ki bi morala v ugovoru, najkasneje pa na prvem naroku za glavno obravnavo, substancirano prerekati temelj ali višino vtoževanih stroškov, zato da bi aktualno procesno breme vnovič prevalila na tožečo stranko.
V pravdnem postopku, ki sledi razveljavitvi sklepa o izvršbi na podlagi verodostojne listine, verodostojna listina ne izgubi svoje dokazne moči, temveč ima le takšno dokazno moč, kot vsi ostali dokazi, in jo sodišče po načelu proste presoje dokazov ocenjuje skupaj z njimi.
stvarna pristojnost – najemno razmerje – razlaga najemnega spora
V skladu s sodno prakso in teorijo sodijo v okvir 57. člena ZPP vsi spori med najemnikom in najemodajalcem, torej ne le spori za plačevanje najemnine, pač pa tudi odškodninski spori, kot tudi na primer spori glede nadomestila za porabljeno električno energijo.
zaznamba izvršbe - zaznamba sklepa o izvršbi – izbris zaznambe izvršbe – načelo vrstnega reda
V zemljiškoknjižnem postopku zaradi dovolitve zaznambe izvršbe ni mogoče upoštevati, da so že nastopili pogoji za izbris zaznambe izvršbe. V novem zemljiškoknjižnem postopku bo mogoče doseči izbris zaznambe izvršbe, če se bo izkazalo, da so zato izpolnjeni pogoji. Če izvršilno sodišče zemljiškoknjižnega sodišča ne bi obvestilo o pogojih za izbris zaznambe izvršbe, lahko dolžnik, ki je stranka v izvršilnem postopku, tudi sam predlaga izbris zaznambe.
odstop o pogodbe – zavarovanje kredita – trenutek odstopa od pogodbe
Banka je toženca pozvala, da poravna zapadle obroke kredita, obresti in stroške; toženec je imel možnost, da zapadle obveznosti poravna in na ta način kreditno pogodbo vzdrži v veljavi, vendar pozivu ni sledil. Rok za odstop od pogodbe ni predpisan. Posebna oblika ali kakšna druga obličnost za odstopno izjavo ni predpisana. Toženec je bil z odstopom od pogodbe seznanjen najkasneje s prejemom tožbe. Notifikacijska dolžnost pogodbenika, o kateri govori 109. čl. OZ, na veljavnosti odpovedi ne more imeti vpliva, saj nastopi šele po odpovedi pogodbe.
ZD člen 34, 35, 40, 141, 224. ZPP člen 199, 199/3, 202, 285, 343. URS člen 22, 25.
uveljavljanje nujnega deleža v pravdi – zahtevek za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril – vrstni red zmanjšanja oporočnih razpolaganj in način vračanja daril – upravičenec zahteve za zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril – pravica zahtevati zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril v pravdnem postopku – stranska intervencija – materialno procesno vodstvo – sodba presenečanja
Zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril mora nujni dedič zahtevati v zapuščinskem postopku in o njegovih zahtevkih, če ni sporna dejanska podlaga, odloči zapuščinsko sodišče. V konkretni zadevi tožnik zahtevka za zmanjšanje oporočnih razpolaganj ali zahtevka za vrnitev daril zaradi prikrajšanja nujnega dednega deleža v zapuščinskem postopku ni postavil. Iz zapisnika zapuščinske obravnave namreč izhaja zgolj navodilo sodnika „da v kolikor želi tožnik uveljaviti dopolnitev nujnega dednega deleža, lahko to stori v posebnem pravdnem postopku“. Tožnik tudi v teku te pravde ne trdi, da je zahteval zmanjšanje oporočnih razpolaganj in vrnitev daril do višine prikrajšanja in kaj takšnega ne zahteva niti s tožbo. Po ZD sodelovanje v zapuščinskem postopku ni ovira za poznejšo pravdo le, če obstojijo razlogi za obnovo postopka po določbah pravdnega postopka (224. člen ZD). Da bi bil podan kakšen od obnovitvenih razlogov pa pritožnik v tožbi ni zatrjeval, niti kaj takega ne zatrjuje v pritožbi.
Stranska intervencija na strani ene pravdne stranke ne more nadomestiti zgrešene procesne legitimacije. Tožeča stranka bi v primeru nujnega enotnega sosporništva morala tožiti tudi morebitno stransko intervenientko. Izenačevanje vloge stranskega interveninta z vlogo tožene stranke je materialnopravno zgrešeno.
ZPP člen 32, 91, 91/1, 91/1-1, 481, 481/1, 481/2, 484. ZIZ člen 168, 168/5.
stvarna pristojnost – sosporniki – ista dejanska in pravna podlaga – zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine – obligacijski zahtevek – spor o stvarni pravici na nepremičnini – pravila postopka v gospodarskih sporih
V sporu na aktivni strani nastopa gospodarska družba, na pasivni strani pa fizična oseba in samoupravna lokalna skupnost. Obveznost toženih strank se opira na isto dejansko in pravno podlago, saj tožeča stranka od prvotoženke, za katero zatrjuje, da je dejanska lastnica stanovanja in drugotožene stranke, ki je zemljiškoknjižna lastnica spornega stanovanja, za katerega sta toženi stranki sklenili prodajno pogodbo zahteva izstavitev listine, zato sta sospornici v smislu določbe 1. točke 1. odstavka 91. člena ZPP.
V tem primeru ni mogoče uporabiti določbe 2. odstavka 481. člena ZPP, saj glede na spremenjeno tožbo, s katero tožeča stranka od toženih strank zahteva izstavitev zemljiškoknjižne listine za vknjižbo lastninske pravice na ime prvotožene stranke kot dolžnice, ne gre za spor o stvarni pravici na stanovanju, pač pa za obligacijski zahtevek, s katerim tožeča stranka zahteva po pooblastilu iz 5. odstavka 168. člena ZIZ vpis lastninske pravice na ime prvotoženke kot njene dolžnice.
neupravičena pridobitev – zamudne obresti od plačanega komunalnega prispevka – uporaba tuje stvari v svojo korist
Na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka zaradi odpadle pravne podlage tožeči stranki vrnila plačani komunalni prispevek, in dejstva, da tožeča stranka vtožuje zamudne obresti od zneska, ki ga je po njenem prepričanju tožena stranka neupravičeno zadrževala, pomeni pravno podlago tožbenega zahtevka določba 193. člena OZ, ki pravi, da je treba v primeru vračila tistega, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
Zdravstvena dejavnost, pravice bolnikov, vključno s pravico do povračila škode in tudi obveznosti zdravstvenih delavcev, so urejene neposredno z zakonom in iz njega tudi izhajajo. Pravno podlago za povračilo škode, ki jo zatrjuje pritožnik, daje tako ZZDej (in ne pogodba), pogoje in oblike pravno priznanih škod pa ureja OZ v členih 131 do 189.
Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih so nejasni, pomanjkljivi in delno protispisni, kar onemogoča preizkus sodbe in predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.