umik tožbe – privolitev v umik – preklic umika tožbe
Umik tožbe pomeni preklic tožnikove zahteve za pravno varstvo v konkretni pravdi. Ker pa lahko tožnik tožbo z istim zahtevkom proti istemu tožencu znova vloži, tožencu, ki se je že spustil v obravnavanje glavne stvari, ni mogoče odreči interesa, da se pravda meritorno konča.
Tožnica je umaknila tožbo, preden je toženec vsebinsko odgovoril nanjo in se s tem spustil v obravnavanje glavne stvari. Toženčevo soglasje za umik tožbe ni bilo potrebno.
ZZZDR člen 106, 106/1, 106/5. ZPP člen 411, 411/3.
stiki z otroki – začasna prepoved stikov – varovanje otrokove koristi – začasna odredba
Kadar stiki s starši pomenijo za otroka hudo čustveno obremenitev in ga spravljajo v emocionalno stisko ter tako ogrožajo njegov osebnostni razvoj, jih je potrebno začasno prepovedati.
zaznamba izvršbe – načelo zemljiškoknjižnega prednika – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige
Če v sklepu o izvršbi navedeni dolžnik ni zemljiškoknjižni lastnik nepremičnin, zemljiškoknjižno sodišče zaznambe izvršbe in vknjižbe hipoteke, o kateri sicer odloča po uradni dolžnosti, ne sme opraviti.
začasna odredba – nespoštovanje sklepa o začasni odredbi - izvršitev denarne kazni za primer nespoštovanja začasne odredbe
Če se ugotovi, da sklepa o začasni odredbi toženka ni spoštovala, je treba po uradni dolžnosti kazen, ki je bila v tem istem sklepu že izrečena, izterjati, kljub temu da je med tem že pravnomočno odločeno o glavni stvari. Predlog tožeče stranke je treba šteti (le) kot obvestilo sodišču. Za (predlog za) izrek nove denarne kazni pa upnik nima več pravnega interesa.
socialni spor – spor polne jurisdikcije – pravica iz invalidskega zavarovanja
Socialni spor je spor polne jurisdikcije, v katerem sodišče odloči tako o zakonitosti dokončne odločbe tožene stranke kot o pravici iz invalidskega zavarovanja. Za priznanje pravice iz invalidskega zavarovanja mora najprej ugotoviti vzrok, datum nastanka in kategorijo invalidnosti, izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravice (pri čemer je bistveno, ali je prišlo do nastanka invalidnosti v delovnem razmerju), poleg tega pa mora v določenih primerih odločiti o obveznosti delodajalca v zvezi z zaposlitvijo oziroma prerazporeditvijo delovnega invalida in o morebitnem kontrolnem pregledu.
Za ugoditev tožbenemu zahtevku zaradi izpodbijanja pravnih dejanj po določbi 125. člena ZPPSL je glede objektivnega pogoja izpodbijanja potrebno v sodbi ugotoviti vsebino določenega dejanja stečajnega dolžnika in posledice tega dejanja, ki nastanejo zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka.
Ker je oškodovanec ob jasnem vremenu, normalnem prometu ter suhem vozišču, ob postavljeni prometni signalizaciji, čez jasno viden rob odrezanega asfalta pripeljal z neprilagojeno hitrostjo, je njegov soprispevek k nastali škodi v višini 50%.
kreditna pogodba – razdrtje pogodbe zaradi neplačevanja kredita – namera za sklenitev pogodbe o odplačilu preostanka dolga
Toženkino plačilo zneskov ni že samo po sebi pogojevalo spremembe njenih pogodbenih obveznosti po kreditni pogodbi. Tožeča stranka je z dopisom izkazala namero za spremembo pogodbe oziroma za spremembo načina izpolnitve toženkine obveznosti in hkrati njeno zmanjšanje ter navedla, pod katerimi pogoji je pripravljena spremeniti pogodbo. Do spremembe pogodbe oziroma do sklenitve nove pogodbe ni prišlo, zato se tudi pravice in obveznosti po obstoječi pogodbi niso spremenile. Dopisa tožeče stranke ni mogoče šteti kot ponudbe, ki bi jo vezala, saj ne vsebuje bistvenih sestavin pogodbe.
najem stanovanja – razveza zakonske zveze – pravica do uporabe
Določba 57. člena SZ ne more biti podlaga za sklenitev sporazuma med bivšima zakoncem nekaj let po razvezi, ampak le ob njej. V vsakem primeru pa je potrebno sodelovanje lastnika stanovanja. S tem, ko se je toženec iz stanovanja prvič izselil (že pred razvezo), se je odpovedal pravici do uporabe.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA – PREKRŠKI
VSL0066561
URS člen 22. ZP-1 člen 2, 2/2, 90, 90/1, 139, 155, 155/1, 155/1-6, 155/1-8, 157. ZVCP-1 člen 38, 38/5, 234.
bistvena kršitev določb postopka – nedovoljen dokaz – strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave – obrazložitev – nasprotje med razlogi sodbe o vsebini listin in samimi listinami – protispisnost – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – pravice obdolženca – enako varstvo pravic – pravica do izjave – prehitevanje – povzročitev prometne nesreče – milejši predpis
Vrhovno sodišče RS je v več sodbah sprejelo stališče, da se sodba sodišča prve stopnje sme opreti na strokovno mnenje Centra za forenzične preiskave Generalne policijske uprave pri Ministrstvu za notranje zadeve, saj je takšno strokovno mnenje po ustaljeni sodni praksi dokaz kot vsak drug dokaz, ki ga sodišče ocenjuje v skladu z načelom proste presoje dokazov, in ni nedovoljen dokaz in sam po sebi neverodostojen dokaz.
155. člen ZP-1 razloga protispisnosti ne zajema. Zatrjevanje neskladja med razlogi, na katere se opira sodba, in listino strokovnim mnenjem, predstavlja razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Sodišče ni dolžno slediti dokaznim predlogom strank, če oceni, da izvedba predlaganega dokaza na njegovo odločitev ne bi mogla vplivati.
Ker je sodišče prve stopnje obdolženega spoznalo za odgovornega storitve prekrška po 234. členu v zvezi s 5. odstavkom 38. člena ZVCP-1, mu je utemeljeno izreklo sankcije ob upoštevanju 3. odstavka 234. člena ZVCP-1, veljavnega v času storitve prekrška, saj glede na okoliščine, v katerih je prišlo do obravnavanega prekrška, in posledice, ni razlogov za odpustitev sankcije prepovedi vožnje motornih vozil (4. odstavek 23. člena ZP-1), tako da sprememba ZVCP-1E, ki velja od 30. 4. 2008 in te sankcije ne predpisuje več obvezno, za obdolženca ni milejša.
tožba na nedopustnost izvršbe – solastnina zakonca – pogodba o ugotovitvi deležev na skupnem premoženju – skupno premoženje zakoncev – razveza kupoprodajne pogodbe
Odločilno je dejstvo, da je bila s pravnomočno sodbo razvezana prodajna pogodba, ki bi lahko predstavljala tožničin pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na spornem stanovanju do 1/2, kar pomeni, da ob izdaji sklepa o izvršbi tožnica ne izpolnjuje več predpostavk za pridobitev lastninske pravice na nobeni podlagi, niti sklicujoč se na skupno premoženje niti na pogodbo o ugotovitvi deležev na skupnem premoženju, sklenjeno z zakoncem.
Iz vročilnice, pripete k pozivu na odgovor prvotoženki, izhaja, da je njen prejem na v tožbi označenem naslovu z nečitljivim podpisom potrdil pooblaščenec, v vročilnici skrajšano poobl., vendar je napačna ugotovitev, da je bila taka vročitev v skladu z določbo 7. odst. 142. člena ZPP. Ta določba seveda velja, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, kar pa pritožnica zanika, iz spisovnih podatkov pa tudi ne izhaja, da bi prvotoženka imela pooblaščenca, niti tega ne ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi.
invalid I. kategorije – invalidska pokojnina – izplačevanje pokojnine
Drugotožnici (delavki) je priznana pravica do invalidske pokojnine od izgube delazmožnosti dalje, izplačevati pa se ji bo začela šele od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja (delovnega razmerja).
tek zakonskih zamudnih obresti od prisojene odškodnine
V skladu z 2. odstavkom 299. člena OZ pride namreč dolžnik v zamudo, če rok za izpolnitev ni določen, takrat, ko upnik ustno ali pisno, z izvensodnim opominom ali z začetkom kakšnega postopka, katerega namen je doseči izpolnitev obveznosti, zahteva od njega, naj izpolni svojo obveznost. Ne glede na predpravdne odškodninske zahtevke je torej tožena stranka v zamudo prišla najkasneje z vložitvijo tožbe.
ZZK-1 člen 24, 24/1, 24/2, 86, 88, 90, 90/1, 90/1-1. ZIZ člen 9, 9/5.
zaznamba izvršbe - vknjižba hipoteke – nepravnomočnost sklepa o izvršbi – navedba EMŠO v sklepu o izvršbi
Določbi 86. in 88. čl. ZZK-1 ne predpisujeta navedbe EMŠO dolžnika kot pogoja za zaznambo izvršbe oziroma vknjižbo hipoteke. V obravnavanem primeru namreč ne gre za to, da bi se o imetnici pravice vpisovali podatki, med katerimi je po 2. tč. 1. odst. 24. čl. ZZK-1 tudi EMŠO, saj je imetnica lastninske pravice na nepremičnini, ki je predmet izvršbe, že vpisana. Ne gre pa niti za položaj, predviden v 2. odst. 24. čl. ZZK-1, ko v sodni odločbi, ki je podlaga za vpis, EMŠO ni naveden, saj zaznamba sklepa o izvršbi ni vpis v korist pritožnice.
PRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055690
ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/6, 503/3. ZIZ člen 272.
izključitev družbenika iz družbe – sodna izključitev družbenika iz družbe – regulacijska začasna odredba
Če sprta družbenika ne dosežeta soglasja o prenehanju družbe, poslovodja ne sme izvajati ukrepov, ki bi onemogočili delovanje družbe. Osnovni namen kapitalske družbe je namreč njeno delovanje zaradi ustvarjanja dobička, na katerega spor med družbenikoma naj ne bi imel nobenega vpliva. Z začasno odredbo v cilju obnavljanja delovanja podjetja se torej lahko začasno regulira stanje, ki je usmerjeno v ohranjanje opravljanja dejavnosti družbe z namenom pridobivanja dobička. Vendar je tudi vsaka regulacijska začasna odredba vezana na obstoj zakonskih predpostavk za njeno izdajo.
ZIZ člen 24, 24/4, 25, 25/1, 41, 41/2. ZGD člen 665, 665/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine – COVL - osebno odgovorni družbenik – predlog za nadaljevanje izvršbe – statusno preoblikovanje
ZGD v 2. odstavku 665. člena predvideva situacijo, ko se želijo osebno odgovorni družbeniki s statusnim preoblikovanjem osebne družbe v kapitalsko družbo izogniti odgovornosti za dolgove osebne družbe.
Upnik bo lahko uveljavljal plačilo terjatve do izbrisane družbe J. d.n.o. od osebno odgovornih družbenikov te družbe, vendar pa tega v izvršilnem postopku zoper družbo J. d.o.o. (kot pravno naslednico izbrisane družbe J. d.n.o.) od osebno odgovornih družbenikov ne more uveljavljati.