IZVRŠILNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
VSL0057126
SPZ člen 49. ZTLR člen 33.
nedopustnost izvršbe – lastninska pravica tretjega – vknjižba v zemljiško knjigo – pridobitev lastninske pravice s pogodbo – pravočasnost vknjižbe lastninske pravice
Tožnica zatrjuje, da je solastnica nepremičnin, ki so bile predmet izvršbe, pri čemer je lastninsko pravico pridobila na podlagi pogodbe o razdružitvi nepremičnin. Za takšno pridobitev lastninske pravice na nepremičnini je predpisana vknjižba v zemljiško knjigo kot pridobitni način. Sodišče prve stopnje je zato pravilno presojalo le, ali je bila tožnica v trenutku zaznambe sklepa o izvršbi na nepremičninah, ki so bile predmet izvršbe, v zemljiški knjigi vknjižena kot solastnica spornih nepremičnin, ki so bile predmet pogodbe o razdružitvi nepremičnin in kasneje omenjenega izvršilnega postopka.
Ker pritožnica v roku, ki ji ga je določilo sodišče, sodne takse ni plačala, saj kaj takega niti ne trdi, je ravnanje prvostopnega sodišča o zavrženju pritožbe pravilno.
Ugotovitev, kdo je lastnik stvari, na kateri je bilo opravljeno delo, ne odgovarja hkrati že tudi na vprašanje, kdo so udeleženci obligacijskega razmerja – podjemne pogodbe.
socialni spor – spor polne jurisdikcije – pravica iz invalidskega zavarovanja
Socialni spor je spor polne jurisdikcije, v katerem sodišče odloči tako o zakonitosti dokončne odločbe tožene stranke kot o pravici iz invalidskega zavarovanja. Za priznanje pravice iz invalidskega zavarovanja mora najprej ugotoviti vzrok, datum nastanka in kategorijo invalidnosti, izpolnjevanje pogojev za pridobitev pravice (pri čemer je bistveno, ali je prišlo do nastanka invalidnosti v delovnem razmerju), poleg tega pa mora v določenih primerih odločiti o obveznosti delodajalca v zvezi z zaposlitvijo oziroma prerazporeditvijo delovnega invalida in o morebitnem kontrolnem pregledu.
Za ugoditev tožbenemu zahtevku zaradi izpodbijanja pravnih dejanj po določbi 125. člena ZPPSL je glede objektivnega pogoja izpodbijanja potrebno v sodbi ugotoviti vsebino določenega dejanja stečajnega dolžnika in posledice tega dejanja, ki nastanejo zaradi pravnih posledic začetka stečajnega postopka.
najem stanovanja – razveza zakonske zveze – pravica do uporabe
Določba 57. člena SZ ne more biti podlaga za sklenitev sporazuma med bivšima zakoncem nekaj let po razvezi, ampak le ob njej. V vsakem primeru pa je potrebno sodelovanje lastnika stanovanja. S tem, ko se je toženec iz stanovanja prvič izselil (že pred razvezo), se je odpovedal pravici do uporabe.
stvarna pristojnost – najemno razmerje – razlaga najemnega spora
V skladu s sodno prakso in teorijo sodijo v okvir 57. člena ZPP vsi spori med najemnikom in najemodajalcem, torej ne le spori za plačevanje najemnine, pač pa tudi odškodninski spori, kot tudi na primer spori glede nadomestila za porabljeno električno energijo.
tožba na nedopustnost izvršbe – solastnina zakonca – pogodba o ugotovitvi deležev na skupnem premoženju – skupno premoženje zakoncev – razveza kupoprodajne pogodbe
Odločilno je dejstvo, da je bila s pravnomočno sodbo razvezana prodajna pogodba, ki bi lahko predstavljala tožničin pravni naslov za pridobitev lastninske pravice na spornem stanovanju do 1/2, kar pomeni, da ob izdaji sklepa o izvršbi tožnica ne izpolnjuje več predpostavk za pridobitev lastninske pravice na nobeni podlagi, niti sklicujoč se na skupno premoženje niti na pogodbo o ugotovitvi deležev na skupnem premoženju, sklenjeno z zakoncem.
Razlogi sodbe o odločilnih dejstvih so nejasni, pomanjkljivi in delno protispisni, kar onemogoča preizkus sodbe in predstavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka iz 14. točke 2. odstavka 339. člena ZPP.
Iz vročilnice, pripete k pozivu na odgovor prvotoženki, izhaja, da je njen prejem na v tožbi označenem naslovu z nečitljivim podpisom potrdil pooblaščenec, v vročilnici skrajšano poobl., vendar je napačna ugotovitev, da je bila taka vročitev v skladu z določbo 7. odst. 142. člena ZPP. Ta določba seveda velja, kadar ima stranka zakonitega zastopnika ali pooblaščenca, kar pa pritožnica zanika, iz spisovnih podatkov pa tudi ne izhaja, da bi prvotoženka imela pooblaščenca, niti tega ne ugotavlja sodišče prve stopnje v izpodbijani odločbi.
nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - nerazumno dolgo trajanje postopka - denarna odškodnina
Pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja ni osebnostna pravica, zato tožnica ni upravičena do odškodnine za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice. Gre za škodo, ki do uveljavitve ZVPSBNO ni bila pravno priznana, ker OZ zanjo ni predvidel možnosti za uveljavljanje denarne odškodnine.
neupravičena pridobitev – zamudne obresti od plačanega komunalnega prispevka – uporaba tuje stvari v svojo korist
Na podlagi ugotovitve, da je tožena stranka zaradi odpadle pravne podlage tožeči stranki vrnila plačani komunalni prispevek, in dejstva, da tožeča stranka vtožuje zamudne obresti od zneska, ki ga je po njenem prepričanju tožena stranka neupravičeno zadrževala, pomeni pravno podlago tožbenega zahtevka določba 193. člena OZ, ki pravi, da je treba v primeru vračila tistega, kar je bilo neupravičeno pridobljeno, vrniti plodove in plačati zamudne obresti, in sicer, če je bil pridobitelj nepošten, od dneva pridobitve, drugače pa od dneva vložitve zahtevka.
ZIZ člen 24, 24/4, 25, 25/1, 41, 41/2. ZGD člen 665, 665/2.
izvršba na podlagi verodostojne listine – COVL - osebno odgovorni družbenik – predlog za nadaljevanje izvršbe – statusno preoblikovanje
ZGD v 2. odstavku 665. člena predvideva situacijo, ko se želijo osebno odgovorni družbeniki s statusnim preoblikovanjem osebne družbe v kapitalsko družbo izogniti odgovornosti za dolgove osebne družbe.
Upnik bo lahko uveljavljal plačilo terjatve do izbrisane družbe J. d.n.o. od osebno odgovornih družbenikov te družbe, vendar pa tega v izvršilnem postopku zoper družbo J. d.o.o. (kot pravno naslednico izbrisane družbe J. d.n.o.) od osebno odgovornih družbenikov ne more uveljavljati.
PRAVO DRUŽB – STATUSNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
VSL0055690
ZGD-1 člen 502, 502/1, 502/6, 503/3. ZIZ člen 272.
izključitev družbenika iz družbe – sodna izključitev družbenika iz družbe – regulacijska začasna odredba
Če sprta družbenika ne dosežeta soglasja o prenehanju družbe, poslovodja ne sme izvajati ukrepov, ki bi onemogočili delovanje družbe. Osnovni namen kapitalske družbe je namreč njeno delovanje zaradi ustvarjanja dobička, na katerega spor med družbenikoma naj ne bi imel nobenega vpliva. Z začasno odredbo v cilju obnavljanja delovanja podjetja se torej lahko začasno regulira stanje, ki je usmerjeno v ohranjanje opravljanja dejavnosti družbe z namenom pridobivanja dobička. Vendar je tudi vsaka regulacijska začasna odredba vezana na obstoj zakonskih predpostavk za njeno izdajo.
Do posestnega varstva niso upravičene osebe, ki so uporabljale parkirni prostor občasno (naključni obiskovalci), marveč le tisti, ki so kontinuirano uporabljali parkirišče in ki so zaradi ravnanja tožene stranke izključeni iz dotedanje (trajne) uporabe parkirišča.
odmera sodne takse – domneva umika pritožbe – vrnitev v prejšnje stanje
Sodišče je ravnalo v skladu z določbo 105a. člena ZPP, na kar je bila tožnica opozorjena že v pisnem sklepu. Navedeno zakonsko določilo ne predvideva podaljšanja roka, pač pa mora sodišče za takšno vlogo šteti, da je umaknjena.