ZDR člen 110, 111, 111/1, 111/1-1. KZ člen 145, 145/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – ogrožanje varnosti
Ker niti direktor niti delavec tožene stranke tožnikovih besed nista razumela kot resne grožnje, ni bil podan eden izmed elementov očitanega kaznivega dejanja ogrožanja varnost (občutek osebne ogroženosti oškodovanca), tako da izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR ni zakonita.
Tožniku pripada dodatno plačilo za ure, opravljene preko polnega delovnega časa, kljub odsotnosti pisne odredbe delodajalca, saj ga je opravil z vednostjo in po naročilu (odločitvi) nadrejenega delavca.
Toženčevo ravnanje je bilo ob ugotovljenih opustitvah pravdnih dejanj nevestno in premalo skrbno po merilih dobrega strokovnjaka vendar opustitve niso bile vzrok tožnikovega neuspeha v gospodarskem sporu.
Ker ni pravne podlage za razlago, da pojem plače, kadar predpis določa pravice glede na izplačano povprečje plač, pomeni neto znesek plače, so tožnice upravičene do razlike odpravnine med odpravnino, obračunano na podlagi bruto in ne neto plače v zadnjih treh mesecih, in prejeto odpravnino.
Tožnik je upravičen do vseh prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi jih prejel, če mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo, tudi do denarne protivrednosti božičnice, ki so jo v obliki bona v času, ko tožnik zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni delal, prejeli ostali zaposleni pri toženi stranki.
odškodnina – nesreča pri delu – krivdna odgovornost
Tožena stranka je bila dolžna kot delodajalec zagotoviti pogoje za varnost in zdravje pri delu (med katere sodi ustrezna razsvetljenost delovnega mesta). Ker tega ni storila, je krivdno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ko se je pri raztovarjanju litoželeznih cevi zaradi slabe razsvetljenosti spotaknil preko viličarja ter padel na obe roki in obe koleni.
Toženčev ugovor o nekvalitetno in nestrokovno izvedenih delih je prvostopno sodišče pravilno opredelilo kot zahtevek na znižanje plačila, torej kot enega izmed v zakonu določenih možnih jamčevalnih zahtevkov naročnika. Povsem pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da toženec z nasprotnim tožbenim zahtevkom na plačilo zneska, potrebnega za odpravo napak izvršenega dela, uveljavlja še enega izmed jamčevalnih zahtevkov, namreč zahtevek na odpravo napak na račun izvajalca (tretji odstavek 639. člena OZ). S tem je toženec neupravičeno kumuliral sicer alternativno določene jamčevalne zahtevke za napake izvršenega dela, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
OZ člen 376, 1060. ZDR člen 117, 118 ZOR člen 154, 154/1, 155, 189, 200, 203. ZPP člen 8, 254, 339, 339/, 339/2, 339/2-14. ZTPDR člen 38. Samoupravni sporazum o seznamu poklicnih bolezni.
pravična denarna odškodnina - duševne bolečine - zmanjšanje življenjske aktivnosti - prejemanje nadomestila plače kot premoženjska škoda - pomanjkljiva dokazna ocena - soočenje izvedencev - zakonske zamudne obresti - prepoved ne ultra alterum tantum
Zaradi duševnih bolečin zaradi začasnega zmanjšanja življenjske aktivnosti se lahko prisodi odškodnina le izjemoma, če so te bolečine močnejše intenzivnosti in daljšega trajanja ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
pogodba o zaposlitvi – ničnost – zadržanje izplačila plače
Določba v pogodbi o zaposlitvi, da se pavšalna odškodnina ali ugotovljena škoda, ki je posledica kršitve pogodbe o zaposlitvi ali posledica povzročene škode, odmeri v višini šestih povprečnih mesečnih plač delavca in da se poplača iz plače, ki delavcu še ni bila izplačana, s čimer se slednji strinja in to izrecno dovoljuje s podpisom pogodbe o zaposlitvi, je nezakonito, saj lahko delodajalec zadrži izplačilo plače le v zakonsko določenih primerih, vse določbe pogodbe o zaposlitvi, ki bi določile drugi način zadržanja izplačila, pa so neveljavne.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi - poslovodni delavec - individualna pogodba o zaposlitvi - prenehanje mandata - razlog za odpoved - utemeljen razlog
Tožnik sicer ni imel statusa poslovodne osebe pri toženi stranki, s katero je sklenil individualno pogodbo o zaposlitvi, ampak pri drugi gospodarski družbi. Ker je bilo v pogodbi o zaposlitvi kot razlog za prenehanje pogodbe določeno tudi prenehanje mandata direktorja (poslovodne osebe), mu je tožena stranka iz tega razloga zakonito podala odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
Ker tožena stranka o zahtevi za varstvo pravic v zvezi z aneksom k pogodbi o zaposlitvi ni odločila v zakonsko določenem roku, je tožnica utemeljeno vložila tožbo, saj je s tem zavarovala svoje pravice. Ko je tožena stranka po izteku roka odločila, je sicer odpadel pravni interes za tožbo, kljub temu pa je tožnica upravičena do povrnitve stroškov postopka v zvezi s tožbo, saj je bila ob vložitvi potrebna.
pogodba o zaposlitvi – nova pogodba o zaposlitvi – ponudba
Tožnik je v letu 2007 podpisal fotokopijo pogodbe o zaposlitvi za delovno mesto merilni asistent, ki mu je bila ponujena v letu 2004, pa je tedaj ni sprejel. Ker tožena stranka v letu 2007 ni bila več pripravljena skleniti ponujene pogodbe o zaposlitvi in ker je ponudba, ki je tožnik ni pravočasno sprejel, ni več vezala, pogodba o zaposlitvi ni bila sklenjena.
izbris družbe iz sodnega registra brez likvidacije - stečajni postopek nad najdenim premoženjem družbe - zahtevki upnikov za plačilo neplačanih obveznosti izbrisne družbe - stečajni dolžnik kot upnik - nadaljevanje izvršilnih postopkov, začetih pred začetkom stečajnega postopka
Če je začet stečajni postopek nad premoženjem izbrisane pravne osebe, se za uveljavitev zahtevkov iz šestega odstavka 442. čl. ZFPPIPP (zahtevki upnikov za plačilo neplačanih obveznosti izbrisane družbe) smiselno uporabljajo drugi do peti odstavek 350. čl. in 351. čl. tega zakona.
Določba kolektivne pogodbe o pogodbeni kazni določa posebno odškodninsko odgovornost delodajalca v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Tožnik je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča v delovnem sporu, s katero je bila ugotovljena nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, do pogodbene kazni upravičen, ne glede na morebitno odškodnino, ki jo je prejel zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po določbi 118. čl. ZDR.
odpoved s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi – ustrezna zaposlitev
Okoliščini, da ima tožnica na podlagi nove pogodbe o zaposlitvi več delovnih nalog kljub enaki plači in da so posamezne naloge takšne, da bi jih lahko opravljal tudi delavec z nižjo stopnjo izobrazbe, ne vplivata na presojo ustreznosti zaposlitve v primeru odpovedi s ponudbo nove pogodbe o zaposlitvi.
ZDR člen 110, 110/1, 111, 111/1, 111/1-2, 118, 118/2.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – sodna razveza pogodbe o zaposlitvi – izguba zaupanja – odškodnina
Dejstvi, da tožnik za toženo stranko ni pridobil resnejših poslov in da je lastniško udeležen v konkurenčnih družbah, dajeta podlago za sklepanje, da je porušeno zaupanje med strankama, predvsem zaradi možnosti odtekanja informacij. Odločitev o sodni razvezi pogodbe o zaposlitvi (na podlagi navedb delodajalca) je utemeljena.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – hujša kršitev obveznosti iz delovnega razmerja
Očitana hujša kršitev delovnih obveznosti – neizdaja vozovnice – je glede na okoliščine, da je bil tožnik zaposlen pri toženi stranki več let, da je bil zadolžen za vodenje evidence vozovnic ter za sprejemanje denarja od potnikov in da je kot razlog za neizdajo vozovnice navedel, da je potnika sprejel izven avtobusnega postajališča, take narave, da opravičuje izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi.
ZGD-1 člen 105, 105/8, 106, 106/1, 115, 115/2, 135, 135/2. Uredba o vpisu družb in drugih pravnih oseb v sodni register (2007) člen 55, 62.
komanditna družba - smiselna uporaba določb o d.n.o. - pravni položaj komplementarja in komanditista - prenehanje komanditne družbe - odpoved družbene pogodbe - prijava vpisa spremembe v register - pisna izjava o odpovedi družbene pogodbe
Tudi lahko k.d. preneha na podlagi enakih razlogov kot d.n.o. Komanditist lahko enako kot družbenik v d.n.o. odpove pogodbo, če je bila k.d. ustanovljena za nedoločen čas (smiselna uporaba določbe prvega odstavka 106. člena ZGD-1), pri čemer pa to dejstvo samo po sebi še nima za posledico prenehanja družbe. Družba še vedno pravno eksistira, kajti preostali družbenik (če v družbi ostane en sam družbenik) mora v enem letu ukreniti vse potrebno, da prilagodi družbo pogojem ZGD-1, ali nadaljevati dejavnost kot podjetnik.
ZD člen 214, 214/2, 214/2-2, 216. ZZK-1 člen 31, 31/1.
sklep o dedovanju – dedovanje nepremičnine – vknjižba lastninske pravice na nepremičnini v zemljiško knjigo – oblikovanje sklepa o dedovanju
Če je nepremičnina, ki je predmet dedovanja, vpisana v zemljiški knjigi, mora biti sklep o dedovanju oblikovan tako, da je v zemljiški knjigi možno opraviti potrebne vpise, kar pomeni, da mora biti v sklepu o dedovanju nepremičnina označena s podatki iz zemljiške knjige, torej z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi.