postopek o prekršku - varnost cestnega prometa - odgovornost lastnika vozila - dokazno breme
V skladu z določbo prvega odstavka 233. čl. ZVCP-1 se v primeru, če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, za prekršek kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. Ustavno sodišče je v svoji odločbi št. U-I-295/2005 v zvezi z navedeno zakonsko določbo navedlo, da se obdolženec razbremeni že tedaj, ko z ustrezno stopnjo verjetnosti (ki je nižja od tiste, ki se izraža v razumnem prepričanju sodišča o obstoju nekega dejstva) izkaže, da ni storilec prekrška, vendar pa obdolženec s svojimi navedbami v bistvu niti ne ponuja alibija za čas prekrška, zgolj s trditvijo, da v času prekrška ni bil on voznik osebnega avtomobila, pač pa nekdo od njegovih družinskih članov, pa ni izkazal z ustrezno stopnjo verjetnosti, da ni storilec prekrška.
ZEN člen 8. SPZ člen 107, 108, 109, 110. ZPP člen 108, 108/2. ZPP-D člen 130, 130/4.
nedoločen in neizvršljiv tožbeni zahtevek - nepopolna tožba - postopek z nepopolno vlogo - etažna lastnina - nezmožnost neposrednega vpisa lastninske pravice na etažnem delu - evidentiranje sprememb v katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe - elaborat kot sestavni del sodbe - akt o ustanovitvi etažne lastnine - stavba, ki v katastru stavb še ni razdeljena na etažne dele
1. Tožeča stranka trdi torej, da je lastnica etažnega dela stavbe, pri čemer stavba v katastru stavb še ni razdeljena na etažne dele, posamezni etažni deli še niso dobili svojega identifikacijskega znaka. Neposreden vpis lastninske pravice na etažnem delu zato ni mogoč. Take primere ureja 8. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN).
2. Sodba se mora že nanašati na elaborat (oziroma mora biti elaborat sestavni del sodbe). Tožeča stranka izdelave elaborata ni predlagala, pač pa je zahtevala, da po pravnomočnosti sodne odločbe tožena stranka dovoli izdelavo geodetskega elaborata, kar pa pomeni, da opis dela stavbe v sodni odločbi ne bo identičen označbi etažnega dela v elaboratu etažne lastnine in taka sodba ne bo izvršljiva v zemljiški knjigi.
zaslišanje po zaprošenem sodniku - zaslišanje v tujini - pravica stranke do izjave - načelo neposrednosti - priposestvovanje
Resnične so pritožbene trditve, da sta toženca v prvi pripravljalni vlogi predlagala, da sodišče zasliši drugo toženca po zaprošenem sodniku v Avstraliji in res je, da prvostopenjsko sodišče temu predlogu ni sledilo. Ne drži pa, da je bila zato prekršena ustavna pravica tožencev do enakega varstva pravic in da je prvostopenjsko sodišče s takim postopanjem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP. V obravnavanem primeru namreč ni podana situacija, ko bi sodišče prve stopnje brez utemeljenega razloga zaslišalo le eno stranko, druge pa ne. Prvostopenjsko sodišče je namreč vabilo zaradi zaslišanja tako tožnici, kot tudi toženca, vendar se toženca vabilu na zaslišanje nista odzvala. Pritožnika tudi napačno razlagata določbo 259. čl. ZPP.
načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - načelo vestnosti in poštenja - vsebina izstavljenega računa - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo DDV
Načelo vestnosti in poštenja namreč zarisuje meje pri uveljavljanju interesov ene stranke na račun interesov druge stranke, udeleženci morajo biti kljub nasprotujočim si interesom drug do drugega lojalni. Glede na dejstvo, da sta bili stranki pri sklepanju pogodbe enakopravni, da tožeča stranka poklicno nastopa v podobnih pravnih razmerjih in da se od nje zato zahteva celo večja skrbnost pri ravnanju kot od tožene stranke, toženi stranki ni mogoče očitati, da je svoje interese uveljavljala na račun tožeče stranke preko dovoljenih meja. Zato ni ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
postopek o prekršku - zagovor obdolženca - zaslišanje obdolženca - vabilo obdolžencu - izostanek - zdravniško potrdilo - dokazni predlog - nova dejstva in dokazi
Odziv obdolženca na vabilo sodišča zaradi zagovora, kot tudi navzočnost ob zaslišanju prič, bi morala biti v obdolženčevem interesu. Sodišče ga je namreč že v vabilu obvestilo, da glede na ostale dokaze ocenjuje, da njegovo neposredno zaslišanje ni potrebno, oziroma da bo izdalo sodbo, če se na zaslišanje neopravičeno ne bo odzval, brez njegovega zaslišanja. Ocena opravičenosti izostankov z narokov je v izključni pristojnosti sodnika, ki vodi sodni postopek. Glede na to, da obdolženi kljub pozivom sodišča ni predložil zdravniških potrdil, ki bi dokazovala, da se zaslišanj ni udeležil iz upravičenih razlogov, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je sodbo izdalo brez obdolženčevega zaslišanja pravilna.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3, 235.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
1. Zoper plačilni nalog PP K., opr. št. 1 je bila vložena zahteva za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Sežani s sodbo z dne 13. maja 2009 zavrnilo in je šele s tem dnem postal plačilni nalog pravnomočen (torej ne 24.10.2008, kot izhaja iz klavzule pravnomočnosti prekrškovnega organa na kopiji plačilnega naloga, ki je bil dostavljen sodišču).
2. Kazenske točke (6), izrečene s plačilnim nalogom PP K., opr. št. PN 1 so bile vpisane v evidenco kazenskih točk že pred pravnomočnostjo (24.oktobra 2008 namesto 13. maja 2009, ko je bila s sodbo zavrnjena zahteva za sodno varstvo, na kar opozarja pritožba), ker pa je storilec presegel 17 kazenskih točk preden je bil poslan na program izobraževanja, ga na takšno izobraževanje ni več mogoče poslati. ZVCP-1 namreč v 3. odst. 189. čl. določa le, da organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, napoti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, ne določa pa roka v katerem mora to storiti. Zato je logično, da je imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja mogoče poslati na takšno izobraževanje le dokler znotraj treh let ne preseže 17 kazenskih točk.
ZPP člen 86, 86/1, 95, 95/1, 95/2, 97, 97/1, 98, 98/5, 367, 384. ZPP-D člen 130, 130/3, 130/4.
pooblastilo za vložitev izrednega pravnega sredstva – obstoj in pravilnost pooblastila za revizijo – dopuščena revizija
Vlogo tožene stranke je mogoče obravnavati le kot revizijo, ker ZPP pred uveljavitvijo ZPP-D dopuščene revizije ni urejal.
Zakonski zahtevi novega pooblastila za vložitev izrednega pravnega sredstva ustreza pooblastilo, ki ni le novo v časovnem smislu (izdano v obdobju, ko je že nastala pravica do vložitve izrednega pravnega sredstva – po pravnomočnosti odločbe, ki se izpodbija), pač pa tudi posebno. Za revizijski postopek to pomeni, da mora biti v njem izrecno navedeno, da je dano za zastopanje pred Vrhovnim sodiščem v postopku revizije.
lovska družina - pravila društva - plačilo članarine - izpolnitev obveznosti - zapadlost terjatve - čas izpolnitve, če rok ni določen
Čas izpolnitve dospelosti je element obveznosti, ki sodi v sklenitveno področje. Stranki medsebojno določita obveznosti ob sklenitvi pogodbe oziroma ob sprejemu društvenih pravil. Običajno že tedaj določita tudi čas oziroma rok, ko mora biti izpolnitev izvršena. Če pa tega ne storita ob sklenitvi pogodbe oziroma ob sprejemu pravil, mora sodišče ugotavljati zapadlost terjatve na podlagi okoliščin primera.
ZIZ člen 15, 30, 31, 31/1, 141, 141/1. ZPP člen 365, 365-3.
predložitev seznama dolžnikovega premoženja – neuspešnost izvršbe z rubežem denarnih sredstev – neizčrpanje vseh izvršilnih sredstev
Namen instituta predložitve seznama dolžnikovega premoženja omogočiti upniku, da pride do poplačila, ki ga sicer zaradi nedostopnosti podatkov o dolžnikovem premoženju sploh ne bi mogel doseči. Slednje pa ne pomeni, da je predložitev seznama dolžnikovega premoženja skrajna možnost, ki se je lahko upnik posluži in da mora pred tem izčrpati vse možnosti, ki mu jih za konkretnega dolžnika in njegovo premoženjsko stanje daje zakon.
ZD člen 214, 221. ZDKG člen 5, 6, 7, 11, 12. ZDen člen 82.
vmesni sklep v zapuščinskem postopku – delni sklep v zapuščinskem postopku – dedovanje denacionaliziranega premoženja – dedovanje zaščitene kmetije – prejšnji sklep o dedovanju
Sklep zapuščinskega sodišča o določitvi dediča zaščitene kmetije ne predstavlja vmesnega sklepa, temveč po vsebini delni sklep, upoštevaje, da zapuščinsko sodišče še ni odločilo o dednopravnih zahtevkih ostalih dedičev, torej še ni odločilo o vseh vprašanjih, o katerih je potrebno odločiti s sklepom o dedovanju.
Ker je postavljena dedinja na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju že dedovala zaščiteno kmetijo, v katere sklop pravno spada tudi predmetna parcela (ki je predmet dedovanja v tem zapuščinskem postopku) kot nadomestna parcela za podržavljeno (in v denacionalizacijskem postopku vračano premoženje), ji ta okoliščina daje odločilno prednost pred drugo dedinjo.
ZIZ člen 15, 59, 59/1, 59/2. ZPP člen 154, 165, 165/1, 338, 338/1, 350, 350/2, 365, 365-2.
izvršilni naslov – ugovor zoper sklep o izvršbi – preživnina -odločanje na podlagi dejstev, ki so med strankama sporna - napotitev na pravdo zaradi nedopustnosti izvršbe
Zakon sedaj dopušča izvršilnemu sodišču, da odloča o ugovoru tudi, če je ta vložen na podlagi dejstva, ki se nanaša na samo terjatev in je med strankama sporno
Ker ni pravne podlage za razlago, da pojem plače, kadar predpis določa pravice glede na izplačano povprečje plač, pomeni neto znesek plače, so tožnice upravičene do razlike odpravnine med odpravnino, obračunano na podlagi bruto in ne neto plače v zadnjih treh mesecih, in prejeto odpravnino.
Tožnik je upravičen do vseh prejemkov iz delovnega razmerja, ki bi jih prejel, če mu delovno razmerje ne bi nezakonito prenehalo, tudi do denarne protivrednosti božičnice, ki so jo v obliki bona v času, ko tožnik zaradi nezakonitega prenehanja delovnega razmerja ni delal, prejeli ostali zaposleni pri toženi stranki.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi – kršitev obveznosti iz delovnega razmerja – znaki kaznivega dejanja – poneverba – zavrženje ovadbe
Tožena stranka je tožniku utemeljeno podala izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi po 1. al. 1. odst. 111. čl. ZDR, ker je iz trezorja družbe samovoljno vzel določen znesek denarja, ki mu je bil zaupan v zvezi z njegovim delom pri opravljanju gospodarske dejavnosti družbe, ter si je navedeni znesek protipravno prilastil. Opisano ravnanje ima vse znake kaznivega dejanja poneverbe. Za tako presojo je nebistveno, da je bila kazenska ovadba zoper tožnika zavržena, saj je bistveno le, da ima opisano ravnanje vse znake kaznivega dejanja, to pa ugotavlja delovno sodišče v individualnem delovnem sporu.
Določba kolektivne pogodbe o pogodbeni kazni določa posebno odškodninsko odgovornost delodajalca v zvezi s prenehanjem delovnega razmerja. Tožnik je na podlagi pravnomočne odločbe sodišča v delovnem sporu, s katero je bila ugotovljena nezakonitost prenehanja delovnega razmerja, do pogodbene kazni upravičen, ne glede na morebitno odškodnino, ki jo je prejel zaradi sodne razveze pogodbe o zaposlitvi po določbi 118. čl. ZDR.
Toženčev ugovor o nekvalitetno in nestrokovno izvedenih delih je prvostopno sodišče pravilno opredelilo kot zahtevek na znižanje plačila, torej kot enega izmed v zakonu določenih možnih jamčevalnih zahtevkov naročnika. Povsem pravilno je stališče sodišča prve stopnje, da toženec z nasprotnim tožbenim zahtevkom na plačilo zneska, potrebnega za odpravo napak izvršenega dela, uveljavlja še enega izmed jamčevalnih zahtevkov, namreč zahtevek na odpravo napak na račun izvajalca (tretji odstavek 639. člena OZ). S tem je toženec neupravičeno kumuliral sicer alternativno določene jamčevalne zahtevke za napake izvršenega dela, kot je pravilno zaključilo sodišče prve stopnje.
Tožniku pripada dodatno plačilo za ure, opravljene preko polnega delovnega časa, kljub odsotnosti pisne odredbe delodajalca, saj ga je opravil z vednostjo in po naročilu (odločitvi) nadrejenega delavca.
odškodnina – nesreča pri delu – krivdna odgovornost
Tožena stranka je bila dolžna kot delodajalec zagotoviti pogoje za varnost in zdravje pri delu (med katere sodi ustrezna razsvetljenost delovnega mesta). Ker tega ni storila, je krivdno odgovorna za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ko se je pri raztovarjanju litoželeznih cevi zaradi slabe razsvetljenosti spotaknil preko viličarja ter padel na obe roki in obe koleni.
SZ-1 člen 82. ZGD-1 člen 425, 426. ZSReg člen 30, 30/1.
skupnost lastnikov po SZ-1 - prenehanje skupnosti lastnikov - prenehanje skupnosti na podlagi sklepa vseh članov skupnosti z likvidacijo - nepopolna vloga - priloge vloge - smiselna uporaba ZGD-1
SZ-1 namreč v 82. členu predpisuje, da lahko skupnost lastnikov preneha z likvidacijo na podlagi sklepa, ki ga sprejmejo vsi člani skupnosti. Drugih določb v zvezi s tem načinom prenehanja pravnega subjekta SZ-1 ne vsebuje, zato je po oceni pritožbenega sodišča, sodišče prve stopnje pravilno ravnalo, ko se je glede postopka prenehanja skupnosti lastnikov po skrajšanem postopku naslonilo na smiselno uporabo določb 425. in 426. člena ZGD-1.
Tožniku, ki je bil v spornem obdobju rezervni delavec in je nadomeščal strojevodje, ki so zboleli ali šli na dopust, je bil odrejen ogled proge, kjer naj bi obnovil poznavanje razmer na progi v spremstvu vodnika inštruktorja strojevodij, saj tožnik že več kot leto dni ni vozil po tej progi. Tožnik je to delo odklonil s sklicevanjem na razloge varnosti pri delu (tožena stranka naj bi zavestno kršila ZVZD). Proga je bila v spornem obdobju varna za vodenje in opravljanje železniškega prometa, zaradi česar je bila tožnikova zavrnitev ogleda proge v spremstvu inštruktorja strojevodij z vidika varnosti in urejenosti železniške infrastrukture neutemeljena. Na progi so bili izvedeni vsi predpisani varnostni ukrepi tako, da tožniku ni grozila neposredna nevarnost za življenje in zdravje. Z opisanim ravnanjem je tožnik storil kršitev, ki je določena v 8. alineji 6. člena Pravilnika o odgovornosti delavcev za kršitve pogodbenih in drugih obveznosti iz delovnega razmerja (neupravičena odklonitev dela). Zato tožnikov zahtevek za razveljavitev sklepa tožene stranke, s katerim mu je bila izrečena disciplinska sankcija denarne kazni, ni utemeljen.