zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo – uveljavitev terjatve od poroka
Sodišče prve stopnje je na podlagi pogodbene določbe pravilno zaključilo, da ima tožeča stranka možnost neposredno uveljaviti terjatev do tožene stranke tudi od drugega dolžnika, zato je trditve tožeče stranke o razpolaganju tožene stranke s svojim premoženjem utemeljeno ocenilo kot neodločilne pri presoji stopnje ogroženosti tožeče stranke, da pride do poplačila svoje terjatve.
V skladu s 1. odstavkom 5. člena ZST-1 je takso treba plačati takrat, ko taksna obveznost nastane. Taksna obveznost je v obravnavanem primeru nastala z vložitvijo odgovora na tožbo dne 5.1.2009, do takrat pa tožena stranka ni zaprosila za oprostitev plačila sodne takse. Sklep o oprostitvi plačila sodne takse v skladu z določilom 13. člena ZST-1 učinkuje od dne, ko je predlog za oprostitev vložen, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za odgovor na tožbo, ker je bil vložen prepozno.
ZTRL člen 33. ZPP člen 337, 337/1. SZ člen 24, 24/3.
stroški upravljanja – lastninska pravica – obveznost plačevanja stroškov s strani zemljiškoknjižnega lastnika
Tožeča stranka v pritožbi poskuša dopolniti navedbe, s tem ko zatrjuje, da naj bi jo toženec obvestil, da naj tožeča stranka vse stroške zaračunava njemu. Takšne dopolnjene navedbe v pritožbi, ki sicer kažejo na obstoj obligacijskega razmerja med pravdnima strankama, predstavljajo nedopustno pritožbeno novoto, ki jo pritožbeno sodišče ne sme upoštevati.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - pravno relevantni razlogi zoper sklep o odmeri nagrade
Pritožbene navedbe pomenijo vsebinsko nestrinjanje tožnika z izvedenskim mnenjem, kar ni pravno relevanten pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedenki za delo, ki ga je do sedaj opravila.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
ZP-1 v prvem odstavku 202.a čl. določa, da izda sodišče sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk. Sodišče prve stopnje je sicer pred odločitvijo pridobilo kopijo plačilnega naloga PP D., na kateri je prekrškovni organ navedel, da je plačilni nalog postal pravnomočen dne 17. junija 2008 glede obeh prekrškov za katera so policisti storilcu skupaj izrekli devet kazenskih točk, spregledalo pa je, da je bila o isti zadevi vložena zahteva storilca za sodno varstvo in da je Okrajno sodišče v Ajdovščini s sodbo opr. št. PR 1 z dne 14. januarja 2008 v prvi točki razsodilo, da se zahtevi storilca B. B. za sodno varstvo delno ugodi in se plačilni nalog PP D. v delu, ki se nanaša na prekršek po tretjem odstavku 122. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa odpravi ter se postopek zoper storilca zaradi prekrška po tretjem odstavku 122. čl. ZVCP-1 ob uporabi 11. odstavka 163. čl. Zakona o prekrških ustavi. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi storilca ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se storilcu sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče (168. čl. v zvezi z 10. tč. prvega odstavka 136. čl. ZP-1).
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004477
ZP-1-UPB3 člen 42. ZVCP-1 člen 132, 132/3.
postopek o prekršku - zastaranje - pretrganje zastaranja - zastaranje pregona - preizkus alkoholiziranosti - odklonitev - odklonitev podpisa zapisnika
Glede pritožbenih navedb obdolženčeve zagovornice, da je od 10. maja 2006, ko je bil obdolženi zaslišan, pa do naslednjega dejanja organa, ki meri na pregon, preteklo dve leti, je treba povedati, da so zaslišanju obdolženca sledile odredba za zaslišanje prič in vabili pričam, zaslišanje priče M. M., ki je bilo opravljeno 13. septembra 2006, vabila priči N. K. (štiri v letu 2007), tem pa je sledilo zaprosilo za pravno pomoč v zvezi z zaslišanjem navedene priče Okrajnemu sodišču v Ljutomeru dne 10. oktobra 2008 ter zaslišanje navedene priče dne 14. maja 2009. Temu je sledilo še zaslišanje priče P. P. dne 11. junija 2009. Glede na navedeno se tako izkaže, da med posameznimi dejanji sodišča, ki so merila na pregon storilca prekrška nikoli nista pretekli dve leti, prav tako od dneva storitve prekrška še niso pretekla štiri leta, da bi nastopilo absolutno zastaranje pregona.
Res je sicer, da obdolženec tudi sestavljenega zapisnika ni hotel podpisati, vendar to ne pomeni, da je takšen zapisnik brez dokazne vrednosti. Vsebino le-tega je namreč potrdila tudi kot priča zaslišana policistka N. K., ki je na kraju prekrška vodila z obdolžencem postopek. Glede nadaljnjih navedb v pritožbi v zvezi s pripravljenostjo obdolženca, da bi opravil preizkus alkoholiziranosti po 20 minutah, pa je treba povedati, da bi policisti s preizkusom morali počakati 15 minut, če bi obdolženec neposredno pred odrejenim preizkusom pil alkoholne pijače. Kot pa je razvidno iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti, obdolženec alkoholnih pijač najmanj petnajst minut pred odrejenim preizkusom ni pil, prav tako pet minut pred odrejenim preizkusom ni kadil, zato bi moral opraviti preizkus takrat, ko mu je bil odrejen. Odločitev o tem, ali so izpolnjeni pogoji za opravljanje preizkusa je namreč v pristojnosti policista, ki postopek vodi.
KZ-1 člen 7, 7/1 in 2, 191, 191/1. KZ člen 299, 299/1.
uporaba milejšega zakona – kaznivo dejanje nasilništva in nasilja v družini
Upoštevajoč, da primerjava opisov kaznivega dejanja nasilništva po 1. odstavku 299. člena KZ in kaznivega dejanja nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena KZ-1 pokaže, da gre za zelo podobni dejanji, pri čemer je pri kaznivem dejanju nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena KZ-1 dodan zakonski znak, da storilec z navedenimi nasilnimi ravnanji oškodovanca spravlja v podrejen položaj, je obtoženčevo celotno opisano ravnanje potrebno pravno opredeliti kot eno dejanje in to po sedaj veljavnem KZ-1, torej kot kaznivo dejanje nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena KZ-1, ki je dejansko kolektivno kaznivo dejanje.
načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - načelo vestnosti in poštenja - vsebina izstavljenega računa - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo DDV
Načelo vestnosti in poštenja namreč zarisuje meje pri uveljavljanju interesov ene stranke na račun interesov druge stranke, udeleženci morajo biti kljub nasprotujočim si interesom drug do drugega lojalni. Glede na dejstvo, da sta bili stranki pri sklepanju pogodbe enakopravni, da tožeča stranka poklicno nastopa v podobnih pravnih razmerjih in da se od nje zato zahteva celo večja skrbnost pri ravnanju kot od tožene stranke, toženi stranki ni mogoče očitati, da je svoje interese uveljavljala na račun tožeče stranke preko dovoljenih meja. Zato ni ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
postopek o prekršku - zagovor obdolženca - zaslišanje obdolženca - vabilo obdolžencu - izostanek - zdravniško potrdilo - dokazni predlog - nova dejstva in dokazi
Odziv obdolženca na vabilo sodišča zaradi zagovora, kot tudi navzočnost ob zaslišanju prič, bi morala biti v obdolženčevem interesu. Sodišče ga je namreč že v vabilu obvestilo, da glede na ostale dokaze ocenjuje, da njegovo neposredno zaslišanje ni potrebno, oziroma da bo izdalo sodbo, če se na zaslišanje neopravičeno ne bo odzval, brez njegovega zaslišanja. Ocena opravičenosti izostankov z narokov je v izključni pristojnosti sodnika, ki vodi sodni postopek. Glede na to, da obdolženi kljub pozivom sodišča ni predložil zdravniških potrdil, ki bi dokazovala, da se zaslišanj ni udeležil iz upravičenih razlogov, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je sodbo izdalo brez obdolženčevega zaslišanja pravilna.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/7, 26, 26/6, 202a. ZIKS-1 člen 124, 130.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Dejstvo, da so bile kazenske točke, ki jih je storilcu izrekel prekrškovni organ in kazenske točke, ki jih je storilcu za prekršek izreklo sodišče, izrečene zaradi prekrškov, ki sta bila storjena v istih časovnih in krajevnih okoliščinah, na zakonitost odločitve sodišča prve stopnje ne vpliva. Glede na določbo šestega odstavka 26. čl. ZP-1, sme namreč sodišče storilcu odmeriti sankcijo pod mejo, ki je predpisana, le za prekršek, o katerem odloča, da je mogoče sankcijo omiliti le na 17 kazenskih točk, če je za prekršek sicer predpisana sankcija v številu 18 kazenskih točk. Zato s pritožbeno navedbo, v kateri pritožnik opozarja, da mu je sodišče s sodbo PR 1 izreklo omiljeno število kazenskih točk, ne more uspeti. Dejstvo je namreč, tega pa pritožnik ne izpodbija, da mu je bilo za dva prekrška skupaj izrečenih 23 kazenskih točk, to pa je število kazenskih točk, ki presega zakonsko določeno število kazenskih točk, pri katerem se vozniku izreče sankcija prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja.
Sodišče prve stopnje je glede trenutka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kršilo materialno določbo zakona (ZP-1), ko je sklenilo, da storilcu vozniško dovoljenje preneha veljati s pravnomočnostjo sklepa. Sedmi odstavek 22. čl. ZP-1, ki je imel takšno določbo, je namreč prenehal veljati (glej 110. čl. Zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1c). Izvršitev stranske sankcije kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja pa ureja 130. čl. v zvezi s 124. čl. ZIKS-1. Slednji določa, da se izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izvrši 30. dan po pravnomočnosti sodbe oziroma 30. dan po vročitvi pravnomočne sodbe, s katero je izrečeno prenehanje veljavnosti, obsojencu. Z zakonom torej ni več določen trenutek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pač pa izvršitev, ki se opravi z vpisom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v evidenco izdanih vozniških dovoljenj.
fiksen pravni posel - izpolnitev v določenem roku kot bistvena sestavina pogodbe - izrecen dogovor strank o fiksnosti pravnega posla - posreden dogovor o fiksnosti pravnega posla
V konkretnem primeru so bili s strani tožene stranke podani pogoji za odstop od pogodbe v skladu s 609. členom ZOR. 2. odstavek II. člena medsebojne pogodbe strank izrecno določa, da je rok izročitve po tej pogodbi fiksen in ga ni mogoče podaljšati, razen v primerih, ki so navedeni v nadaljevanju te pogodbe. Iz nadaljnjih določil pogodbe pa ni razvidno, da bi pogodba vsebovala takšne primere, ki bi dopuščali podaljšanje roka.
Tožbeni zahtevek se nanaša na nepremičnine, glede katerih je tožnica v tožbi pojasnila, da so bile vknjižene kot družbena lastnina na podlagi Odloka o prenehanju lastninske pravice (izdanega na podlagi Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev), Pri spornih nepremičninah je bila vpisana pravica uporabe na O.. Po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL – Ur. l. RS, št. 44/97), ki je uredil lastninjenje zemljišč in stavb v družbeni lastnini pa so nepremičnine postale lastnina pravnih oseb, ki so imele na nepremičnini pravico uporabe. Vsi vpisi so torej temeljili neposredno na zakonu oz. odloku, zato ni mogoče govoriti o njihovi materialnopravni neveljavnosti. Okoliščine, ki jih kot ključne izpostavlja tožnica v pritožbi, torej ne glede na njihovo siceršnjo tehtnost, za tožbo, kot je bila zastavljena, niso relevantne.
izročitev zapustnikovega premoženja v hrambo zanesljivi osebi - pogoji za sprejem ukrepa - nujnost primera
Predlagatelja nista navedla takih okoliščin, ki bi terjale nujno ukrepanje. Iz njunega predloga je mogoče razbrati, da se določena likovna dela nahajajo v hiši v B. katere ključe poseduje L.P., ki da predlagateljema ključev hiše noče izročiti. Interes, ki ga predlagatelja izpostavljata v predlogu, je torej očitno usmerjeno proti razmerju z L.P. (katere vloga v predlogu ni niti z besedo pojasnjena), ne pa v zavarovanje zapuščine.
OZ člen 5, 12, 946. ZPP člen 337, 337/1, 458, 458/1.
prostovoljno zdravstveno zavarovanje – podaljšanje zavarovanja - preoblikovanje iz dolgoročnega zavarovanje z omejenim trajanjem v dolgoročno zavarovanje z neomejenim trajanjem – dolžnost obvestitve o preoblikovanju zavarovanja – pritožbena novota – spor majhne vrednosti
Da je tožnica tako svojo možnost oz. pravico preoblikovanja pogodbenega razmerja izkoristila, pa tožnica v postopku na prvi stopnji ni uspela dokazati. Za sporno obdobje veljavne pogodbe namreč ni predložila, niti ni izkazala, da bi toženca na jasen in nedvoumen način seznanila s tem, da je v skladu s petim odstavkom 5. člena splošnih pogojev njuno pogodbeno razmerje preoblikovala, zaradi česar bi bila med njima kljub poteku veljavnosti osnovno sklenjenega zavarovanja z omejenim trajanjem pogodba o zavarovanju vseh doplačil k stroškom zdravstvenih storitev še vedno veljavno sklenjena, in sicer zaradi preoblikovanja v dolgoročno zavarovanje z neomejenim trajanjem celo za nedoločen čas, kot je to v postopku na prvi stopnji sklicevaje se na peti odstavek 5. člena splošnih pogojev tožnica sicer smiselno zatrjevala.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/7, 159, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 235. ZIKS-1 člen 124, 130.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodišče prve stopnje je glede trenutka prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja kršilo materialno določbo zakona (ZP-1), ko je sklenilo, da storilcu vozniško dovoljenje preneha veljati s pravnomočnostjo sklepa. Sedmi odstavek 22. čl. ZP-1, ki je imel takšno določbo, je namreč prenehal veljati (glej 110. člen Zakona o spremembah in dopolnitvah Zakona o izvrševanju kazenskih sankcij – ZIKS-1C). Izvršitev stranske sankcije kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja pa ureja 130. člen v zvezi s 124. čl. ZIKS-1. Slednji določa, da se izrečeno prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja izvrši 30. dan po pravnomočnosti sodbe oziroma 30. dan po vročitvi pravnomočne sodbe, s katero je izrečeno prenehanje veljavnosti obsojencu. Z zakonom torej ni več določen trenutek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, pač pa izvršitev, ki se opravi z vpisom prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja v evidenco izdanih vozniških dovoljenj. Ker pa se je zoper odločbo pritožil zgolj storilec in se odločitev o pritožbi ne sme spremeniti v njegovo škodo (168. čl. v zvezi z 10. odst. 163. čl. ZP-1), višje sodišče v takšno odločitev ni posegalo. Odločitev sodišča prve stopnje, da storilcu preneha veljati vozniško dovoljenje s pravnomočnostjo sklepa (v tem primeru z datumom odločitve višjega sodišča o pritožbi) je namreč storilcu v korist, saj mu že od tega trenutka dalje teče rok po katerem bo lahko vozniško dovoljenje pridobil ponovno (148. čl. ZVCP-1).
postopek o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - kolo z motorjem - vožnja z neregistriranim kolesom z motorjem
Kdaj gre za kolo z motorjem in kdaj gre za kolo s pomožnim motorjem opredeljuje ZVCP v določbah 33. in 48. tč. prvega odstavka 23. člena. Glede na navedene določbe je kolo z motorjem motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 45 km/h, kolo s pomožnim motorjem pa je enosledno vozilo (kolo, skiro ipd.) s pomožnim motorjem, katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 25 km/h. Glede na to, da je iz podatkov v obdolžilnem predlogu razvidno, da je obdolženi prekršek storil med vožnjo neregistriranega kolesa z motorjem znamke Tomos, tip Automatik A3 MS, ni nikakršnega dvoma, da je šlo v obdolženčevem primeru za vožnjo kolesa z motorjem in ne kolesa s pomožnim motorjem. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je za vožnjo takega vozila potrebno vozniško dovoljenje H kategorije, kot določa petnajsti odstavek 149. čl. ZVCP-1.
ZEN člen 8. SPZ člen 107, 108, 109, 110. ZPP člen 108, 108/2. ZPP-D člen 130, 130/4.
nedoločen in neizvršljiv tožbeni zahtevek - nepopolna tožba - postopek z nepopolno vlogo - etažna lastnina - nezmožnost neposrednega vpisa lastninske pravice na etažnem delu - evidentiranje sprememb v katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe - elaborat kot sestavni del sodbe - akt o ustanovitvi etažne lastnine - stavba, ki v katastru stavb še ni razdeljena na etažne dele
1. Tožeča stranka trdi torej, da je lastnica etažnega dela stavbe, pri čemer stavba v katastru stavb še ni razdeljena na etažne dele, posamezni etažni deli še niso dobili svojega identifikacijskega znaka. Neposreden vpis lastninske pravice na etažnem delu zato ni mogoč. Take primere ureja 8. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN).
2. Sodba se mora že nanašati na elaborat (oziroma mora biti elaborat sestavni del sodbe). Tožeča stranka izdelave elaborata ni predlagala, pač pa je zahtevala, da po pravnomočnosti sodne odločbe tožena stranka dovoli izdelavo geodetskega elaborata, kar pa pomeni, da opis dela stavbe v sodni odločbi ne bo identičen označbi etažnega dela v elaboratu etažne lastnine in taka sodba ne bo izvršljiva v zemljiški knjigi.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3, 235.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
1. Zoper plačilni nalog PP K., opr. št. 1 je bila vložena zahteva za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Sežani s sodbo z dne 13. maja 2009 zavrnilo in je šele s tem dnem postal plačilni nalog pravnomočen (torej ne 24.10.2008, kot izhaja iz klavzule pravnomočnosti prekrškovnega organa na kopiji plačilnega naloga, ki je bil dostavljen sodišču).
2. Kazenske točke (6), izrečene s plačilnim nalogom PP K., opr. št. PN 1 so bile vpisane v evidenco kazenskih točk že pred pravnomočnostjo (24.oktobra 2008 namesto 13. maja 2009, ko je bila s sodbo zavrnjena zahteva za sodno varstvo, na kar opozarja pritožba), ker pa je storilec presegel 17 kazenskih točk preden je bil poslan na program izobraževanja, ga na takšno izobraževanje ni več mogoče poslati. ZVCP-1 namreč v 3. odst. 189. čl. določa le, da organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, napoti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, ne določa pa roka v katerem mora to storiti. Zato je logično, da je imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja mogoče poslati na takšno izobraževanje le dokler znotraj treh let ne preseže 17 kazenskih točk.
postopek o prekršku - vročanje - vročitev vabila - fikcija vročitve - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku
Vročitev, ki je opravljena v skladu s tretjim odstavkom 87. čl. ZUP velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Slednje pomeni, da je za datum, ko se vročitev šteje za opravljeno, pomemben iztek 15 dnevnega roka, ki teče od dne, ko je bilo puščeno obvestilo naslovniku v hišnem predalčniku in ne datum, ko vročevalec po izteku navedenega roka v hišnem predalčniku pusti pisanje sodišča.