ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4, 343, 343/2. ZIZ člen 9, 9/3.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnino
Ker dolžnik pisanja z izpodbijanim sklepom na pošti ni dvignil v 15 dneh, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, se je vročitev izpodbijanega sklepa štela za opravljeno po poteku 15 dni od puščenega obvestila, rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep pa mu je začel teči naslednji dan in se je iztekel na ponedeljek (kajti dan, ko bi se rok moral izteči, je bila nedelja).
vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – izpraznitev in izročitev nepremičnine – domneva lastninske pravice - pravica do posesti – služnost stanovanja – razpolaganje z idealnim delom na solastni stvari – obremenitev solastne stvari z ustanovitvijo služnosti stanovanja
Ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je po 2. odst. 44. člena ZPP odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Korekturna dolžnost sodišča, ki jo predpisuje 3. odst. 44. člena ZPP, nastopi šele takrat, če tožeča stranka v takem primeru navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije.
Po 1. odst. 11. člena SPZ se namreč domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo; v tem primeru sta to tožnika. Če toženci dvomijo o tem, da sta veljavno pridobila lastninsko pravico, imajo na voljo izbrisno tožbo.
Vsak solastnik lahko samostojno razpolaga s svojim idealnim delom, vendar le pravno. Samostojno sme odtujiti svoj idealni del, medtem ko obremenitev z ustanovitvijo služnosti stanovanja terja pridobitev stvarne pravice na realnem delu stvari in je posamezni solastnik ne more sam ustanoviti.
denacionalizirano premoženje – dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek – veljavnost oporoke - ponovna presoja veljavnosti oporoke – dedna pravica pokojnikovega dediča – ustanovitev dedne pravice
V novem zapuščinskem postopku, v katerem sodišče odloča o dedovanju denacionaliziranega premoženja, se sodišču ni treba (ponovno) ukvarjati z veljavnostjo (v predhodnem zapuščinskem postopku razglašene) oporoke, za katero je bilo tedaj ugotovljeno, da je veljavna in je bil na njeni podlagi že izdan pravnomočen sklep o dedovanju.
Dedič je lahko samo tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja (1. odst. 125. čl. ZD). ZD instituta dedne pravice za pokojnikovega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, je pa umrl med zapuščinskim postopkom, ne pozna.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 202a, 202a/1. ZVCP-1 člen 189, 189/2, 189/3, 235.
postopek o prekršku - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
1. Zoper plačilni nalog PP K., opr. št. 1 je bila vložena zahteva za sodno varstvo, ki jo je Okrajno sodišče v Sežani s sodbo z dne 13. maja 2009 zavrnilo in je šele s tem dnem postal plačilni nalog pravnomočen (torej ne 24.10.2008, kot izhaja iz klavzule pravnomočnosti prekrškovnega organa na kopiji plačilnega naloga, ki je bil dostavljen sodišču).
2. Kazenske točke (6), izrečene s plačilnim nalogom PP K., opr. št. PN 1 so bile vpisane v evidenco kazenskih točk že pred pravnomočnostjo (24.oktobra 2008 namesto 13. maja 2009, ko je bila s sodbo zavrnjena zahteva za sodno varstvo, na kar opozarja pritožba), ker pa je storilec presegel 17 kazenskih točk preden je bil poslan na program izobraževanja, ga na takšno izobraževanje ni več mogoče poslati. ZVCP-1 namreč v 3. odst. 189. čl. določa le, da organ, ki vodi evidenco o kazenskih točkah, napoti imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja na izobraževanje in usposabljanje za varno vožnjo, ne določa pa roka v katerem mora to storiti. Zato je logično, da je imetnika veljavnega vozniškega dovoljenja mogoče poslati na takšno izobraževanje le dokler znotraj treh let ne preseže 17 kazenskih točk.
sklep o odmeri nagrade izvedencu - nestrinjanje z izvedenskim mnenjem - pravno relevantni razlogi zoper sklep o odmeri nagrade
Pritožbene navedbe pomenijo vsebinsko nestrinjanje tožnika z izvedenskim mnenjem, kar ni pravno relevanten pritožbeni razlog zoper sklep o odmeri nagrade in stroškov izvedenki za delo, ki ga je do sedaj opravila.
Tožbeni zahtevek se nanaša na nepremičnine, glede katerih je tožnica v tožbi pojasnila, da so bile vknjižene kot družbena lastnina na podlagi Odloka o prenehanju lastninske pravice (izdanega na podlagi Zakona o prenehanju lastninske pravice in drugih pravic na zemljiščih, namenjenih za kompleksno graditev), Pri spornih nepremičninah je bila vpisana pravica uporabe na O.. Po Zakonu o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini (ZLNDL – Ur. l. RS, št. 44/97), ki je uredil lastninjenje zemljišč in stavb v družbeni lastnini pa so nepremičnine postale lastnina pravnih oseb, ki so imele na nepremičnini pravico uporabe. Vsi vpisi so torej temeljili neposredno na zakonu oz. odloku, zato ni mogoče govoriti o njihovi materialnopravni neveljavnosti. Okoliščine, ki jih kot ključne izpostavlja tožnica v pritožbi, torej ne glede na njihovo siceršnjo tehtnost, za tožbo, kot je bila zastavljena, niso relevantne.
zaslišanje po zaprošenem sodniku - zaslišanje v tujini - pravica stranke do izjave - načelo neposrednosti - priposestvovanje
Resnične so pritožbene trditve, da sta toženca v prvi pripravljalni vlogi predlagala, da sodišče zasliši drugo toženca po zaprošenem sodniku v Avstraliji in res je, da prvostopenjsko sodišče temu predlogu ni sledilo. Ne drži pa, da je bila zato prekršena ustavna pravica tožencev do enakega varstva pravic in da je prvostopenjsko sodišče s takim postopanjem zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb pravdnega postopka po 8. tč. drugega odstavka 339. čl. ZPP. V obravnavanem primeru namreč ni podana situacija, ko bi sodišče prve stopnje brez utemeljenega razloga zaslišalo le eno stranko, druge pa ne. Prvostopenjsko sodišče je namreč vabilo zaradi zaslišanja tako tožnici, kot tudi toženca, vendar se toženca vabilu na zaslišanje nista odzvala. Pritožnika tudi napačno razlagata določbo 259. čl. ZPP.
ZEN člen 8. SPZ člen 107, 108, 109, 110. ZPP člen 108, 108/2. ZPP-D člen 130, 130/4.
nedoločen in neizvršljiv tožbeni zahtevek - nepopolna tožba - postopek z nepopolno vlogo - etažna lastnina - nezmožnost neposrednega vpisa lastninske pravice na etažnem delu - evidentiranje sprememb v katastru stavb na podlagi pravnomočne sodne odločbe - elaborat kot sestavni del sodbe - akt o ustanovitvi etažne lastnine - stavba, ki v katastru stavb še ni razdeljena na etažne dele
1. Tožeča stranka trdi torej, da je lastnica etažnega dela stavbe, pri čemer stavba v katastru stavb še ni razdeljena na etažne dele, posamezni etažni deli še niso dobili svojega identifikacijskega znaka. Neposreden vpis lastninske pravice na etažnem delu zato ni mogoč. Take primere ureja 8. člen Zakona o evidentiranju nepremičnin (ZEN).
2. Sodba se mora že nanašati na elaborat (oziroma mora biti elaborat sestavni del sodbe). Tožeča stranka izdelave elaborata ni predlagala, pač pa je zahtevala, da po pravnomočnosti sodne odločbe tožena stranka dovoli izdelavo geodetskega elaborata, kar pa pomeni, da opis dela stavbe v sodni odločbi ne bo identičen označbi etažnega dela v elaboratu etažne lastnine in taka sodba ne bo izvršljiva v zemljiški knjigi.
postopek o prekršku - varnost cestnega prometa - odgovornost lastnika vozila - dokazno breme
V skladu z določbo prvega odstavka 233. čl. ZVCP-1 se v primeru, če je prekršek zoper varnost cestnega prometa storjen z vozilom, pa ni mogoče ugotoviti, kdo je storilec, za prekršek kaznuje lastnik oziroma imetnik pravice uporabe vozila, razen če dokaže, da tega prekrška ni storil. Ustavno sodišče je v svoji odločbi št. U-I-295/2005 v zvezi z navedeno zakonsko določbo navedlo, da se obdolženec razbremeni že tedaj, ko z ustrezno stopnjo verjetnosti (ki je nižja od tiste, ki se izraža v razumnem prepričanju sodišča o obstoju nekega dejstva) izkaže, da ni storilec prekrška, vendar pa obdolženec s svojimi navedbami v bistvu niti ne ponuja alibija za čas prekrška, zgolj s trditvijo, da v času prekrška ni bil on voznik osebnega avtomobila, pač pa nekdo od njegovih družinskih članov, pa ni izkazal z ustrezno stopnjo verjetnosti, da ni storilec prekrška.
KZ-1 člen 7, 7/1 in 2, 191, 191/1. KZ člen 299, 299/1.
uporaba milejšega zakona – kaznivo dejanje nasilništva in nasilja v družini
Upoštevajoč, da primerjava opisov kaznivega dejanja nasilništva po 1. odstavku 299. člena KZ in kaznivega dejanja nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena KZ-1 pokaže, da gre za zelo podobni dejanji, pri čemer je pri kaznivem dejanju nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena KZ-1 dodan zakonski znak, da storilec z navedenimi nasilnimi ravnanji oškodovanca spravlja v podrejen položaj, je obtoženčevo celotno opisano ravnanje potrebno pravno opredeliti kot eno dejanje in to po sedaj veljavnem KZ-1, torej kot kaznivo dejanje nasilja v družini po 1. odstavku 191. člena KZ-1, ki je dejansko kolektivno kaznivo dejanje.
izvršljivost sklepa o dedovanju - določitev solastnega deleža - sporna dejstva o obsegu zapuščine - napotitev na pravdo
Po drugem odstavku 65. člena SPZ sicer velja domneva, da so solastniški deleži enaki, vendar je ta domneva izpodbojna in solastnik (v tem primeru dedič solastnika) lahko zatrjuje in dokaže, da so deleži drugačni. V ponovljenem postopku bo moralo zato sodišče prve stopnje z udeleženci postopka najprej razčistiti, ali je višina solastniškega deleža sporna. Če ni sporna, bo moralo izdati sklep, v katerem bodo določeni solastniški deleži v razmerju glede na celoto. Če pa je višina deležev po kupoprodajni sporna, so sporna dejstva v zvezi z obsegom zapuščine in bo moralo sodišče prve stopnje po določbi 1. točke 212. člena ZD postopek prekiniti in izdati sklep o napotitvi na pravdo.
ZPP člen 13, 202, 204, 319. ZLPP člen 48.a. ZLPPod člen 4, 8, 18. ZZPLP člen 2, 3, 4, 5, 6, 8. Ustava RS člen 22, 155, 155/2.
lastninsko preoblikovanje pravnih oseb, ki prirejajo igre na srečo – oškodovanje družbenega premoženja – odločba APPNI – subjektivne meje pravnomočnosti – vezanost na upravni akt
Iz ustavne zahteve po kontradiktornem postopku in pravice stranke do izjave izhaja tudi zahteva, da lahko posamezna pravnomočna odločba in v njej vsebovane ugotovitve praviloma vežejo le tiste osebe, ki so v postopku, v katerem je bila izdana, imele možnost sodelovati, da se jim tako zagotovi možnost izjave o vseh za odločitev bistvenih okoliščinah. O kršitvi tožničinih ustavnih pravic zaradi uporabe predhodne odločitve drugih organov bi bilo mogoče govoriti le, če bi sodišče takšno odločitev avtomatično sprejelo za podlago in s tem v celoti izključilo možnost ponovne obravnave vprašanj, ki so bila predmet obravnave v predhodnem postopku, kar bi lahko vplivalo na pravico stranke do izjave.
fiksen pravni posel - izpolnitev v določenem roku kot bistvena sestavina pogodbe - izrecen dogovor strank o fiksnosti pravnega posla - posreden dogovor o fiksnosti pravnega posla
V konkretnem primeru so bili s strani tožene stranke podani pogoji za odstop od pogodbe v skladu s 609. členom ZOR. 2. odstavek II. člena medsebojne pogodbe strank izrecno določa, da je rok izročitve po tej pogodbi fiksen in ga ni mogoče podaljšati, razen v primerih, ki so navedeni v nadaljevanju te pogodbe. Iz nadaljnjih določil pogodbe pa ni razvidno, da bi pogodba vsebovala takšne primere, ki bi dopuščali podaljšanje roka.
ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 26, 26/6, 202a, 202a/5. ZVCP-1 člen 235, 235/5.
postopek o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - pogoji za izrek - vožnja motornega vozila kot osnovni poklic - poklicni voznik
Zmotno je stališče, da je bil napačno uporabljen ZVCP, ker da sodišče ne bi smelo razveljaviti vseh kategorij, temveč samo B kategorijo. ZVCP-1 v določbi petega odstavka 235. čl. sicer določa, da se imetniku vozniškega dovoljenja, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, lahko prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče za kategorijo motornih vozil, s katero opravlja osnovni poklic, razen če je z vozilom te kategorije dosegel ali presegel tretjino kazenskih točk, predpisanih za izrek prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja, ali storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk. Obdolženec ne navaja, da bi bila vožnja osebnega avtomobila njegov poklic, tudi če bi bila, pa za izrek omiljene sankcije ni pogojev, saj je prav z vozilom B kategorije storil prekršek, za katerega je predpisanih 18 kazenskih točk.
načelo svobode urejanja obligacijskih razmerij - načelo vestnosti in poštenja - vsebina izstavljenega računa - davek na dodano vrednost (DDV) - plačilo DDV
Načelo vestnosti in poštenja namreč zarisuje meje pri uveljavljanju interesov ene stranke na račun interesov druge stranke, udeleženci morajo biti kljub nasprotujočim si interesom drug do drugega lojalni. Glede na dejstvo, da sta bili stranki pri sklepanju pogodbe enakopravni, da tožeča stranka poklicno nastopa v podobnih pravnih razmerjih in da se od nje zato zahteva celo večja skrbnost pri ravnanju kot od tožene stranke, toženi stranki ni mogoče očitati, da je svoje interese uveljavljala na račun tožeče stranke preko dovoljenih meja. Zato ni ravnala v nasprotju z načelom vestnosti in poštenja.
postopek o prekršku - zagovor obdolženca - zaslišanje obdolženca - vabilo obdolžencu - izostanek - zdravniško potrdilo - dokazni predlog - nova dejstva in dokazi
Odziv obdolženca na vabilo sodišča zaradi zagovora, kot tudi navzočnost ob zaslišanju prič, bi morala biti v obdolženčevem interesu. Sodišče ga je namreč že v vabilu obvestilo, da glede na ostale dokaze ocenjuje, da njegovo neposredno zaslišanje ni potrebno, oziroma da bo izdalo sodbo, če se na zaslišanje neopravičeno ne bo odzval, brez njegovega zaslišanja. Ocena opravičenosti izostankov z narokov je v izključni pristojnosti sodnika, ki vodi sodni postopek. Glede na to, da obdolženi kljub pozivom sodišča ni predložil zdravniških potrdil, ki bi dokazovala, da se zaslišanj ni udeležil iz upravičenih razlogov, je odločitev sodišča prve stopnje, ki je sodbo izdalo brez obdolženčevega zaslišanja pravilna.
PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - VARNOST CESTNEGA PROMETA
VSK0004457
ZVCP-1 člen 130, 130/4, 130/5. ZP-1-UPB3 člen 22, 22/3, 67, 157, 157/3.
postopek o prekršku - psihofizično stanje udeležencev cestnega prometa - preizkus alkoholiziranosti - prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - vrnitev v prejšnje stanje
Razlog za izostanek je opravičljiv le, če ga tako oceni sodnik. Obdolženec sicer v pritožbi navaja, da je na sodišče pristopil z zamudo do katere pa ni prišlo zaradi subjektivnih razlogov obdolženca temveč zaradi izrednega dogodka (izrednih razmer na cesti), vendar s takšnimi pritožbenimi navedbami ne more uspeti. Obdolženec je na sodišču v razlogih za zamudo le pavšalno navedel, da „je stal v koloni na Ravbarkomandi“, zato sodišče prve stopnje tudi po presoji višjega sodišča upravičeno ni upoštevalo razlogov, ki jih obdolženi navaja za zamudo. Vsak zastoj na cesti ni izreden dogodek, predvsem pa ne nekaj, česar udeleženec v cestnem prometu ne more pričakovati. Prav tako se ni mogoče strinjati s pritožbeno navedbo, da bi moralo sodišče prve stopnje razumeti obdolženčevo pritožbo zoper sodbo kot zahtevo za vrnitev v prejšnje stanje. Glede vrnitve v prejšnje stanje ZP-1 v 67. čl. napotuje na smiselno uporabo določb ZKP, ki v 89. členu ureja uporabo instituta vrnitve v prejšnje stanje. Sodišče lahko obdolžencu, ki iz upravičenih razlogov zamudi kakšno procesno dejanje, dovoli vrnitev v prejšnje stanje, pri čemer mora obdolženi hkrati s takšnim predlogom oddati tudi pritožbo. Vendar je iz pritožbenih navedb očitno, da se obdolženi zgolj pritožuje zoper sodbo ni pa hkrati tudi podal predloga za vrnitev v prejšnje stanje.
postopek o prekršku - vročanje - vročitev vabila - fikcija vročitve - smiselna uporaba določb Zakona o splošnem upravnem postopku
Vročitev, ki je opravljena v skladu s tretjim odstavkom 87. čl. ZUP velja za opravljeno z dnem, ko naslovnik prevzame dokument. Če dokumenta ne prevzame v 15-ih dneh, velja vročitev za opravljeno z dnem preteka tega roka. Po preteku tega roka vročevalec pusti dokument v hišnem oziroma izpostavljenem predalčniku naslovnika. Slednje pomeni, da je za datum, ko se vročitev šteje za opravljeno, pomemben iztek 15 dnevnega roka, ki teče od dne, ko je bilo puščeno obvestilo naslovniku v hišnem predalčniku in ne datum, ko vročevalec po izteku navedenega roka v hišnem predalčniku pusti pisanje sodišča.
postopek o prekršku - kršitev materialnih določb zakona - obstoj prekrška - kolo z motorjem - vožnja z neregistriranim kolesom z motorjem
Kdaj gre za kolo z motorjem in kdaj gre za kolo s pomožnim motorjem opredeljuje ZVCP v določbah 33. in 48. tč. prvega odstavka 23. člena. Glede na navedene določbe je kolo z motorjem motorno vozilo z dvema ali tremi kolesi, katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 45 km/h, kolo s pomožnim motorjem pa je enosledno vozilo (kolo, skiro ipd.) s pomožnim motorjem, katerega delovna prostornina motorja z notranjim izgorevanjem ne presega 50 ccm in katerega hitrost na ravni cesti je konstrukcijsko omejena na največ 25 km/h. Glede na to, da je iz podatkov v obdolžilnem predlogu razvidno, da je obdolženi prekršek storil med vožnjo neregistriranega kolesa z motorjem znamke Tomos, tip Automatik A3 MS, ni nikakršnega dvoma, da je šlo v obdolženčevem primeru za vožnjo kolesa z motorjem in ne kolesa s pomožnim motorjem. Zato je pravilna ugotovitev sodišča prve stopnje, da je za vožnjo takega vozila potrebno vozniško dovoljenje H kategorije, kot določa petnajsti odstavek 149. čl. ZVCP-1.
odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja - izrekanje kazenskih točk v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja
ZP-1 v prvem odstavku 202.a čl. določa, da izda sodišče sklep o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja po uradni dolžnosti na podlagi obvestila organa, pristojnega za vodenje skupne evidence kazenskih točk. Sodišče prve stopnje je sicer pred odločitvijo pridobilo kopijo plačilnega naloga PP D., na kateri je prekrškovni organ navedel, da je plačilni nalog postal pravnomočen dne 17. junija 2008 glede obeh prekrškov za katera so policisti storilcu skupaj izrekli devet kazenskih točk, spregledalo pa je, da je bila o isti zadevi vložena zahteva storilca za sodno varstvo in da je Okrajno sodišče v Ajdovščini s sodbo opr. št. PR 1 z dne 14. januarja 2008 v prvi točki razsodilo, da se zahtevi storilca B. B. za sodno varstvo delno ugodi in se plačilni nalog PP D. v delu, ki se nanaša na prekršek po tretjem odstavku 122. čl. Zakona o varnosti cestnega prometa odpravi ter se postopek zoper storilca zaradi prekrška po tretjem odstavku 122. čl. ZVCP-1 ob uporabi 11. odstavka 163. čl. Zakona o prekrških ustavi. Glede na navedeno je bilo treba pritožbi storilca ugoditi in izpodbijani sklep spremeniti tako, da se storilcu sankcija prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja ne izreče (168. čl. v zvezi z 10. tč. prvega odstavka 136. čl. ZP-1).