Posojilna pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah, in zanjo zakon posebne pisne oblike ne zahteva, zato se pri preverjanju sklepčnosti tožbe in predložene listine sodišču ni bilo potrebno ukvarjati s tem, ali je imel podpisnik potrdila posebno pooblastilo toženca ali ne, niti ali je pogodbo dejansko podpisala tožnica.
Toženka mora pribaviti vse dokaze, s katerimi dokazuje, da je šlo za uprizorjeno prometno nesrečo.
Izključitev možnosti, da so poškodbe na vozilu nastale v okoliščinah, v katerih bi tožnik v skladu s splošnimi pogoji izgubil zavarovalne pravice je v dani situaciji, ko način nastanka prometne nesreče ni ugotovljen (jasno je le, da do nje ni prišlo na način, kot ga je zatrjeval tožnik), v dokaznem bremenu tožnika.
Določbe ZKZ o sklepanju pogodb za prodajo kmetijskih zemljišč je mogoče razlagati edino tako, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe.
SPZ člen 9, 133, 143. ZIZ člen 254, 254/3. ZZZDR člen 51, 51/2.
nedopustnost izvršbe – pravica tretjega – originarna pridobitev lastninske pravice – zastavna pravica na podlagi sporazuma – nevknjižena nepremičnina - dobrovernost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnica ob splošnem stvarnopravnem načelu o domnevi dobre vere (9. člen SPZ) ni dokazala, da toženec, ob sklenitvi pogodbe o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, ni bil v dobri veri.
stvarna služnost – prenehanje stvarne služnosti – bistveno spremenjene okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena
Lastnik služeče stvari lahko zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. V obeh primerih je tako potrebno zatrjevati (in dokazovati) spremembo okoliščin glede na čas ustanovitve služnosti.
ZDSS-1 člen 6, 6/a. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 72, 73, 76.a.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe
Spor, v katerem predlagatelj zahteva ugotovitev, da nasprotni udeleženec krši določbe Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji, ker umetniškim delavcem in tehnikom ne izplačuje dodatka za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, je kolektivni delovni spor o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankama kolektivne pogodbe oziroma med strankama kolektivne pogodbe in drugimi osebami, za katerega je pristojno delovno sodišče. V tem sporu se ne ugotavlja eventualno prikrajšanje posameznega delavca, ker je slednje lahko le predmet individualnega delovnega spora.
posojilna pogodba – denarna obveznost v tuji valuti – pogodbene in zamudne obresti - ničnost – svoboda urejanja obligacijskih razmerij
Dogovor pravdnih strank, po katerem v posamezno pogodbo kot glavnico vpišeta bruto znesek financiranja posojilojemalca, torej dejansko izročeno glavnico in vsoto pogodbenih dogovorjenih obresti, pri čemer se višine pogodbene obrestne mere ne da razbrati, ne predstavlja takšne kršitve načela vestnosti in poštenja in morale, ki bi narekovale ugotovitev celotne ničnosti pravnega posla.
Pri ugotavljanju oderuškosti višine obrestne mere pogodbenih in pogodbeno dogovorjenih zamudnih obresti za terjatve med posojilodajalko – gospodarsko družbo in posameznikom za obveznosti v tuji valuti pred uveljavitvijo OZ je ustrezna primerjava z obrestno mero, ki so jo za podobne posle uporabljale banke. Po uveljavitvi OZ pa se uporablja domneva oderuških obresti 377. člena OZ.
potek časa, za katerega je bila začasna odredba izdana – razveljavitev opravljenih dejanj
Če poteče čas, za katerega je bila začasna odredba izdana, sodišče s sklepom ustavi postopek in razveljavi opravljena dejanja, to pa so neposredna dejanja izvršbe in zavarovanja. Ne razveljavi pa sklepa o zavarovanju z začasno odredbo, saj je ta prenehal veljati že po samem zakonu, s potekom časa, za katerega je bila začasna odredba izdana.
stroški postopka – povrnitev stroškov pri pripoznavi tožbenega zahtevka – povod za tožbo
Okoliščina, da tožnik od toženca pred pravdo ni naslovil enake zahteve, kot je vsebovana v tožbenem zahtevku, upoštevaje konkretno situacijo, ki je dopuščala dve smiselno identični poti za dosego pravno enakega cilja, ne more preprečiti uporabe 157. člena ZPP, na način, kot je to storilo sodišče prve stopnje (tožencu je naložilo, da plača tožniku njegove pravdne stroške).
SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1. ZOR člen 371. OZ člen 350.
terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine – zastaranje terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine – začetek teka zastaranja – priposestvovanje lastninske pravice – dobrovernost
ZOR res ni vseboval posebne določbe o zastaralnem roku za terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine (kot jo vsebuje OZ v 350. členu), zato je zanjo veljal splošen petletni zastaralni rok.
ZDR člen 66, 66/1, 66/2, 109, 109/2. ZPIZ-1 člen 93, 93/1.
odpravnina – invalidnost – delna upokojitev – osnova za izračun
Tožnica, ki je bila zaradi invalidnosti delno upokojena za štiri ure, je zaradi redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga upravičena do odpravnine, pri odmeri katere se upošteva dvojni znesek dejansko prejete plače kot plača, ki bi jo prejela, če bi delala polni delovni čas.
gradnja stavbe na tujem svetu – mansardni prostor – nova stvar
Gre za novo stvar v smislu določb o gradnji na tujem svetu, če gre za nov del objekta, ki izpolnjuje pogoje za pridobitev izključne lastninske pravice na delu zgradbe ali če gre za spremenjeno identiteto zgradbe.
listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo – identifikacijski znak
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. V pogodbi o dosmrtnem preživljanju, ki jo je predlagateljica priložila predlogu, nepremičnina „ključavničarska delavnica na naslovu T. „ ni označena z identifikacijskim znakom, to je s parc. št., ki je vpisana v zemljiško knjigo in pri katerih se predlaga vpis. Ker torej listina po vsebini ne ustreza zahtevi iz 31. člena ZZK-1, je bila odločitev o zavrnitvi vpisa pravilna.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4, 343, 343/2. ZIZ člen 9, 9/3.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnino
Ker dolžnik pisanja z izpodbijanim sklepom na pošti ni dvignil v 15 dneh, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, se je vročitev izpodbijanega sklepa štela za opravljeno po poteku 15 dni od puščenega obvestila, rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep pa mu je začel teči naslednji dan in se je iztekel na ponedeljek (kajti dan, ko bi se rok moral izteči, je bila nedelja).
vrednost spornega predmeta – korekturna dolžnost sodišča – izpraznitev in izročitev nepremičnine – domneva lastninske pravice - pravica do posesti – služnost stanovanja – razpolaganje z idealnim delom na solastni stvari – obremenitev solastne stvari z ustanovitvijo služnosti stanovanja
Ko se tožbeni zahtevek ne nanaša na denarni znesek, je po 2. odst. 44. člena ZPP odločilna vrednost spornega predmeta, ki jo je tožeča stranka navedla v tožbi. Korekturna dolžnost sodišča, ki jo predpisuje 3. odst. 44. člena ZPP, nastopi šele takrat, če tožeča stranka v takem primeru navede očitno previsoko ali prenizko vrednost, tako da nastane vprašanje o stvarni pristojnosti ali pravici do revizije.
Po 1. odst. 11. člena SPZ se namreč domneva, da je lastnik nepremičnine tisti, ki je vpisan v zemljiško knjigo; v tem primeru sta to tožnika. Če toženci dvomijo o tem, da sta veljavno pridobila lastninsko pravico, imajo na voljo izbrisno tožbo.
Vsak solastnik lahko samostojno razpolaga s svojim idealnim delom, vendar le pravno. Samostojno sme odtujiti svoj idealni del, medtem ko obremenitev z ustanovitvijo služnosti stanovanja terja pridobitev stvarne pravice na realnem delu stvari in je posamezni solastnik ne more sam ustanoviti.
denacionalizirano premoženje – dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek – veljavnost oporoke - ponovna presoja veljavnosti oporoke – dedna pravica pokojnikovega dediča – ustanovitev dedne pravice
V novem zapuščinskem postopku, v katerem sodišče odloča o dedovanju denacionaliziranega premoženja, se sodišču ni treba (ponovno) ukvarjati z veljavnostjo (v predhodnem zapuščinskem postopku razglašene) oporoke, za katero je bilo tedaj ugotovljeno, da je veljavna in je bil na njeni podlagi že izdan pravnomočen sklep o dedovanju.
Dedič je lahko samo tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja (1. odst. 125. čl. ZD). ZD instituta dedne pravice za pokojnikovega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, je pa umrl med zapuščinskim postopkom, ne pozna.
SPZ členi 99, 100, 105. SZ-1 člen 19. SZ členi 8, 12, 13. Zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini člen 5, 6/1, 35/1. ZLDS člen 4, 5. ZGS člen 50. ZSR člen 5/1.
stopnišče – skupni deli večstanovanjske hiše – etažna lastnina – priposestvovanje – negatorna tožba
Na podlagi molčeče privolitve ostalih etažnih lastnikov toženki tudi po letu 1991 (uveljavitev SZ) na skupnem delu stavbe (stopnišču) nista mogli pridobiti nobenih pravic.
pomota v imenu – identiteta stranke - poprava tožbe - subjektivna sprememba tožbe
S „popravo imena“ se je spremenila identiteta stranke, zato ne gre za popravo imena, temveč za subjektivno spremembo tožbe. Ne gre za drugačno označbo osebe, ki je stranka že ves čas postopka in ki je to tudi ves čas vedela. Pravdna stranka ni tisti, ki ga je tožeča stranka imela namen tožiti, temveč tisti, ki je v tožbi naveden kot stranka. Napačen zapis imena je v predmetni zadevi povzročil dvom o identiteti stranke, saj po ugotovitvi sodišča prve stopnje na istem naslovu prebivata oče in sin, Franc in Franci.