preživnina za mladoletne otroke – odmera preživnine – zmožnosti zavezanca za plačilo preživnine
V okviru zmožnosti zavezanca ni mogoče brez pridržka upoštevati le njegovih stalno zagotovljenih rednih dohodkov, temveč je potrebno upoštevati tudi tiste zmožnosti, ki jih je dolžan poiskati in izkoristiti.
Stranke ni mogoče kaznovati zgolj zaradi vsebine dopisa svojemu pooblaščencu, če se ta, sicer nesprejemljiva vsebina, kasneje ni odrazila tudi na zunaj, to je v razmerju do sodišča in nasprotne stranke.
nepremoženjska škoda – duševne bolečine zaradi smrti bližnjega
Odmera pravične denarne odškodnine za duševne bolečine odraslih otrok, ki so ustvarili svoje družinske skupnosti, zaradi smrti 82-letne matere, za tožnico, ki je živela s svojo družino skupaj z materjo, in za ostale tožnike, ki pa so živeli v drugih krajih bivanja in imeli z njo le občasne stike.
zastaranje odškodninske terjatve – končano zdravljenje
Po 1. odst. 352. čl. OZ zastara odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Če je škoda posledica telesne poškodbe, zastaranje praviloma ne začne teči prej, kot je končano oškodovančevo zdravljenje. Šele takrat je namreč oškodovancu znan celoten obseg njegove nepremoženjske škode.
Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje v skladu s 1. odstavkom 208. člena ZPP odločalo le o procesni legitimaciji dedinj, ne pa tudi o materialnopravni utemeljenosti njunega tožbenega zahtevka. Očitki pritožbe se smiselno nanašajo na vprašanje materialnopravne utemeljenosti zahtevka druge dedinje kot naslednice tožnika, o čemer pa sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom ni odločalo, zato so neutemeljeni.
pravdni stroški - postopek v zakonskih sporih - prosti preudarek
Po določbi 413. člena ZPP v postopku v zakonskih sporih odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku, pri čemer prosti preudarek ne izključuje uporabe splošnih določb ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov (154. člen ZPP – načelo pravdnega uspeha).
ZPIZ-1 člen 446. ZPIZ člen 23, 95, 96, 96/2, 123, 187.
invalid III. kategorije - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - brezposelna oseba - pokojninska doba - pogoji za priznanje pravice
Ker je pri tožniku invalidnost nastala pred uveljavitvijo ZPIZ-1, je treba njegov zahtevek za priznanje pravic na podlagi invalidnosti presojati po ZPIZ. Po tem zakonu je kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do razporeditve oz. zaposlitve na drugem ustreznem delu izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, saj je dopolnil 27 let in 12 dni pokojninske dobe, kot brezposelna oseba pa se je tudi prijavil na zavodu za zaposlovanje.
ZPIZ-1 člen 3, 3/1, 6, 7. ZPIZ člen 185, 185/3. ZUP člen 7, 138, 138/1.
pokojninska osnova - nova odmera - načelo enakosti
Zaradi enakopravnosti zavarovancev je treba tudi tožniku, ob izpolnjenih ostalih pogojih, priznati pravico do vštetja plač na podlagi udeležbe v dobičku v pokojninsko osnovo in s tem do novega izračuna pokojnine od prvega dne naslednjega meseca po vložitvi zahteve za ponovno odmero dalje.
SPZ člen 9, 133, 143. ZIZ člen 254, 254/3. ZZZDR člen 51, 51/2.
nedopustnost izvršbe – pravica tretjega – originarna pridobitev lastninske pravice – zastavna pravica na podlagi sporazuma – nevknjižena nepremičnina - dobrovernost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnica ob splošnem stvarnopravnem načelu o domnevi dobre vere (9. člen SPZ) ni dokazala, da toženec, ob sklenitvi pogodbe o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, ni bil v dobri veri.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
Postopek po predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ni dopusten, če hkrati ni vložen predlog za vknjižbo lastninske pravice. Predlog za vknjižbo lastninske pravice je predlagateljica sicer vložila že pred tem, vendar je bil predlog zavržen in ga ni mogoče upoštevati.
Načelo vrstnega reda je razdelano tudi v 122. členu ZZK-1, ki izrecno določa, da dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje. Ni mogoče odločati po uradni dolžnosti o vpisu na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 6.3.2006, ne da bi se predhodno v skladu z načelom vrstnega reda reševanja vpisa odločalo o vpisu na podlagi predloga pod Dn. št. 30554/2003.
Sodišče prve stopnje je tožnikoma, kljub temu da sta vselej prekoračila postavljene roke, omogočilo postavljanje dodatnih vprašanj izvedencema in je trikrat ugodilo njunemu predlogu za dopolnitev izvedenskega mnenja, nato pa jima je omogočilo še neposredno zaslišanje izvedencev. S takšnim postopanjem jima je v celoti omogočilo, da se o izvedenem dokazu izjavita, z dopolnitvijo mnenj in dodatnim zaslišanjem izvedencev pa je tudi odpravilo vse nejasnosti.
Ob ugotovitvi izvedencev, da plodovi ovoji niso bili okuženi z mikroorganizmi iz sečil, ampak s črevesnimi mikroorganizmi, da torej ni bilo nobene povezave med okužbo sečil in okužbo plodovih ovojev in da tudi sicer znanstveno ni ugotovljena nobena povezava med prezgodnjimi porodi in asimptomatsko bakteriurijo, je bilo nepotrebno zaslišanje zdravstvenega osebja v zvezi s tem, da je tožnica ob pregledih navajala znake vnetja sečil. Tudi ugotovitev, da je tožnica te znake navajala, ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve, saj sta izvedenca skladno ugotovila, da okužba sečil ni bila v nobeni vzročni zvezi s prezgodnjim porodom. Sodišče prve stopnje tako ni kršilo pravice tožnikov do izjave, ko je njun dokazni predlog zavrnilo.
ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 150, 150/2, 248, 248/2. ZPPLPS člen 6.
izvršba na nepremičnine – vpis dolžnikove lastninske pravice – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige
Tudi pri odločanju o tožbenem zahtevku na podlagi 5. odstavka 168. člena ZIZ je v primerih prodaje stanovanja po določbah SZ treba uporabiti ZPPLPS kot specialni predpis, ne glede na določbo 2. odstavka 150. člena ZZK-1.
dokazi – izvedba dokazov – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga – možnost obravnavanja pred sodiščem – spor majhne vrednosti – omejeno število pripravljalnih vlog
S tem, ko je sodišče brez obrazložitve zavrnilo dokaze, ki so relevantni in primerno sredstvo za dokazovanje postavljenih trditev, je stranki onemogočilo obravnavanje pred sodiščem.
Ker je število vlog v sporu majhne vrednosti omejeno, navedb in dokaznih predlogov iz vlog z dne 13.11.2008 (tožeča stranka) in 1.12.2008 (tožena stranka) ni mogoče upoštevati in to kljub temu, da je bila tožeča stranka k vložitvi zadnje vloge (pomotoma) pozvana. Ob vročitvi odgovora na tožbo je bila tožeča stranka pravilno opozorjena, da lahko vloži le eno vlogo. Njen riziko je, če v vlogi z dne 13.10.2008 ni podala vseh navedb in predlogov; zaradi kasnejšega nepravilnega pouka njene procesne pravice niso bile kršene.
Zastaranje terjatve je pričelo teči, ko je tožnik prejel pravnomočno sodbo, s katero je bilo o denarnem zahtevku odločeno po temelju, in ne, ko je do prikrajšanja pri plači prišlo.
vpis v zemljiško knjigo – pogoji za dovolitev vpisa v zemljiško knjigo – listina – načelo pravnega prednika
Zemljiškoknjižnemu predlogu mora biti priložena listina oz. listine, ki so podlaga za zahtevani vpis in druge listine, če tako določa zakon. Predlagatelj je predložil listino, ki ne učinkuje proti vpisani imetnici pravice in ne v korist lastnikov etažnih enot, v korist katerih je vpis predlagan.
stvarna služnost – prenehanje stvarne služnosti – bistveno spremenjene okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena
Lastnik služeče stvari lahko zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. V obeh primerih je tako potrebno zatrjevati (in dokazovati) spremembo okoliščin glede na čas ustanovitve služnosti.
ZDSS-1 člen 6, 6/a. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 72, 73, 76.a.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe
Spor, v katerem predlagatelj zahteva ugotovitev, da nasprotni udeleženec krši določbe Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji, ker umetniškim delavcem in tehnikom ne izplačuje dodatka za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, je kolektivni delovni spor o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankama kolektivne pogodbe oziroma med strankama kolektivne pogodbe in drugimi osebami, za katerega je pristojno delovno sodišče. V tem sporu se ne ugotavlja eventualno prikrajšanje posameznega delavca, ker je slednje lahko le predmet individualnega delovnega spora.
privatizacija stanovanj – odkup stanovanja, ki je bilo predmet denacionalizacije – zahtevek za odkup stanovanja – zahtevek dediča za odkup stanovanja
Okoliščina, da je tožnik kot dedič univerzalni pravni naslednik bivše imetnice stanovanjske pravice, je glede na zakonsko določbo 3. odstavka 147. člena SZ brez pomena za vprašanje njegove stvarne legitimacije do zahtevka za odkup stanovanja. Pravica do odkupa bi lahko prešla na tožnika le v primeru, če bi bilo tožeči stranki mogoče očitati opustitev kontrahirne dolžnosti po določbah SZ še za časa življenja pokojne (nekdanje) imetnice stanovanjske pravice.
Prepoved voženj ob dejstvu, da je tožnik z dejanjem samopomoči vzpostavil prejšnje posestno stanje, nima vpliva na odločitev, ali je tožnik soposestnik zemljišča, po katerem opravlja vožnje.