ZPP člen 108, 108/2. ZST-1 člen 12, 12/2, 12/4, 13, 13/3.
izjava o premoženjskem stanju – poziv na dopolnitev predloga za oprostitev plačila taks – nepopolna vloga odvetnika
V skladu z 2. odstavkom 12. člena ZST-1 mora stranka predlogu za oprostitev plačila sodnih taks priložiti pisno izjavo o svojem premoženjskem stanju in premoženjskem stanju svojih družinskih članov. Če nepopolno vlogo vloži odvetnik, jo sodišče zavrže in stranke ne poziva, da jo dopolni.
V primeru, ko sodišče dvomi v pristnost pisnega pooblastila, lahko s sklepom odloči, da mora pooblaščenec predložiti overjeno pooblastilo, overitev pa opravi notar.
Pritožnik odmero nagrade izvedenca napada le pavšalno z navedbami, da izvedenec svojega dela ni opravil v skladu s pravili stroke. Glede na tako podane nekonkretizirane pritožbene navedbe je pritožbeno sodišče opravilo preizkus sklepa po uradni dolžnosti in ugotovilo, da je sodišče prve stopnje izvedencu utemeljeno priznalo nagrado na podlagi 1. odstavka 249. člena ZPP, ki določa, da ima izvedenec pravico do povračila potnih stroškov, stroškov za prehrano in prenočišče, do povračila izgubljenega zaslužka in stroškov za izvedensko delo, kakor tudi do nagrade za to delo. Tudi nagrado in stroške za izvedensko delo je sodišče prve stopnje pravilno odmerilo izvedencu v skladu s Pravilnikom o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih.
ugriz psa – nevarna stvar – domača žival – ustrezno varstvo in nadzorstvo - pasja šola – vaja po navodilih inštruktorja – odškodninska odgovornost
Za neustrezno varstvo psa, ki bi utemeljevala odškodninsko odgovornost toženke, bi šlo v primeru, ko bi imel pes takšne lastnosti, kot jih zatrjuje tožnica, toženka pa na to ne bi opozorila inštruktorja in psu ne bi priskrbela nagobčnika. Vendar pa izvedeni dokazni postopek navedenega ni potrdil. Tožnica je zagotovila ustrezno varnost in nadzorstvo, saj je ravnala po navodilih pasjega inštruktorja, ki je kot strokovnjak ocenil, da njen pes ne potrebuje nagobčnika. Pes je imel ovratnico, toženka pa ga je tudi držala na povodcu ob svoji nogi.
V skladu s 1. odstavkom 5. člena ZST-1 je takso treba plačati takrat, ko taksna obveznost nastane. Taksna obveznost je v obravnavanem primeru nastala z vložitvijo odgovora na tožbo dne 5.1.2009, do takrat pa tožena stranka ni zaprosila za oprostitev plačila sodne takse. Sklep o oprostitvi plačila sodne takse v skladu z določilom 13. člena ZST-1 učinkuje od dne, ko je predlog za oprostitev vložen, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za odgovor na tožbo, ker je bil vložen prepozno.
SPZ člen 43, 43/2, 269, 269/1. ZOR člen 371. OZ člen 350.
terjatev na izstavitev zemljiškoknjižne listine – zastaranje terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine – začetek teka zastaranja – priposestvovanje lastninske pravice – dobrovernost
ZOR res ni vseboval posebne določbe o zastaralnem roku za terjatve na izstavitev zemljiškoknjižne listine (kot jo vsebuje OZ v 350. členu), zato je zanjo veljal splošen petletni zastaralni rok.
: ZPIZ-1 člen 276, 276/1. ZPIZ člen 129. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7.
pravno priznana škoda - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost zavoda
Kljub temu da je bila drugostopna odločba toženca odpravljena, tožencu ni mogoče očitati protipravnosti ravnanja. Drugačna strokovna presoja namreč ne pomeni, da je bilo ravnanje toženca pri odločanju o pravicah tožnika nedopustno.
zavarovanje denarne terjatve z začasno odredbo – uveljavitev terjatve od poroka
Sodišče prve stopnje je na podlagi pogodbene določbe pravilno zaključilo, da ima tožeča stranka možnost neposredno uveljaviti terjatev do tožene stranke tudi od drugega dolžnika, zato je trditve tožeče stranke o razpolaganju tožene stranke s svojim premoženjem utemeljeno ocenilo kot neodločilne pri presoji stopnje ogroženosti tožeče stranke, da pride do poplačila svoje terjatve.
Načelo vrstnega reda je razdelano tudi v 122. členu ZZK-1, ki izrecno določa, da dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje. Ni mogoče odločati po uradni dolžnosti o vpisu na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 6.3.2006, ne da bi se predhodno v skladu z načelom vrstnega reda reševanja vpisa odločalo o vpisu na podlagi predloga pod Dn. št. 30554/2003.
napotitev dediča na pravdo – manj verjetna pravica – določitev verjetnejše pravice
ZD ne vsebuje meril za presojo o tem, katera pravica je manj verjetna. Zapuščinsko sodišče mora v vsakem konkretnem primeru presoditi, katera stranka je svoje trditve izkazala za verjetnejše in pravica katere stranke je verjetnejša. Tej stranki v bodoči pravdi dodeli vlogo toženca. Verjetnejša je na primer tistega, ki se opira na zakonsko domnevo, nadalje pravica tistega, ki se opira na zemljiškoknjižno stanje. Kadar pa si konkurirata vknjižba in domneva, je verjetnejša pravica, ki se opira na vknjižbo.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 40d, 40d/2, 43, 43/4, 47.
izvedenec – stroški izvedenca – zelo zahtevno delo – dopolnitev izvedenskega dela – nagrada za nadomestilo plače – izvedenec kot lastnik podjetja
Za izdelavo mnenja je bila potrebna preučitev razmer in obstoječih poti in stanje le-teh ter možnosti dostopa do parcele predlagateljice preko večjega števila parcel, kakor tudi izračunavanje višine nadomestila, ki bi ga morala v primeru določitve nujne poti plačevati predlagateljica nasprotnim udeležencem, kar ustreza kriterijem za opravljeno zelo zahtevno delo.
Izvedenec je zaposlen v podjetju in sam navaja, da je edini lastnik. Pri tem pa napačno sklepa, da je iz navedenih razlogov samozaposlen. Zato sam izvedenec ni upravičen zahtevati nagrade iz naslova nagrade za nadomestilo plače, saj bi mu nagrado moralo izplačati podjetje, to pa nato zahtevati povračilo od sodišča.
Tožnici sta v pogodbenem odnosu s toženo stranko, ker sta z njo sklepali pogodbo o organiziranju potovanja; tožena stranka je kot organizator nastopala pri oglaševanju in sklepanju pogodbe, zato je glede pasivne legitimacije pravno nepomembno, da je izvedbo praktično vseh storitev zaupala drugi pravni osebi, za ravnanje katere je objektivno odgovorna.
delna invalidska pokojnina - invalidnost III. kategorije - izplačevanje pokojnine
Pravica do delne invalidske pokojnine se zavarovancu (invalidu III. kategorije invalidnosti) prizna z dnem nastanka invalidnosti. Datum priznanja te pravice ni vedno istoveten z datumom pričetka izplačevanja delne invalidske pokojnine, saj se le-ta izplačuje od dneva pričetka dela s skrajšanim delovnim časom od polnega, vse dokler zavarovanec opravlja delo z delovnim časom, ki ustreza njegovi delovni zmožnosti.
Sodišče prve stopnje je tožnikoma, kljub temu da sta vselej prekoračila postavljene roke, omogočilo postavljanje dodatnih vprašanj izvedencema in je trikrat ugodilo njunemu predlogu za dopolnitev izvedenskega mnenja, nato pa jima je omogočilo še neposredno zaslišanje izvedencev. S takšnim postopanjem jima je v celoti omogočilo, da se o izvedenem dokazu izjavita, z dopolnitvijo mnenj in dodatnim zaslišanjem izvedencev pa je tudi odpravilo vse nejasnosti.
Ob ugotovitvi izvedencev, da plodovi ovoji niso bili okuženi z mikroorganizmi iz sečil, ampak s črevesnimi mikroorganizmi, da torej ni bilo nobene povezave med okužbo sečil in okužbo plodovih ovojev in da tudi sicer znanstveno ni ugotovljena nobena povezava med prezgodnjimi porodi in asimptomatsko bakteriurijo, je bilo nepotrebno zaslišanje zdravstvenega osebja v zvezi s tem, da je tožnica ob pregledih navajala znake vnetja sečil. Tudi ugotovitev, da je tožnica te znake navajala, ne bi mogla pripeljati do drugačne odločitve, saj sta izvedenca skladno ugotovila, da okužba sečil ni bila v nobeni vzročni zvezi s prezgodnjim porodom. Sodišče prve stopnje tako ni kršilo pravice tožnikov do izjave, ko je njun dokazni predlog zavrnilo.
OZ člen 165, 179, 179/1, 299, 353, 353/2, 378. ZPP člen 8, 14, 154, 155, 163, 165, 165/2, 212, 337, 353, 353/2, 358, 358-2.
škoda povzročena s kaznivim dejanjem - odškodnina - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice - višina odškodnine - poškodba obraza - zastaranje - zakonske zamudne obresti
Prvi odstavek 179. člena OZ sicer kot podlago za prisojo odškodnine za nepremoženjsko škodo določa tudi duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice, vendar pa niti iz navedb tožnika v postopku na prvi stopnji niti iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, do okrnitve katere osebnostne pravice tožnika naj bi v posledici škodnega dogodka prišlo.
ZOdvT člen 22, 22/2, 36. ZOdvT tarifna številka 3100.
zastopanje po odvetniku - nagrada in stroški odvetnika za postopek
Odvetnica je upravičena tudi do nagrade za postopek, saj se je po prejemu sklepa o določitvi za zastopnico pridržani osebi, morala pred narokom pregledati predlog ter vso prejeto dokumentacijo. Vsa ta opravila predstavljajo razlog za upravičenost do nagrade za postopek.
SPZ členi 99, 100, 105. SZ-1 člen 19. SZ členi 8, 12, 13. Zakon o gospodarjenju s stanovanjskimi hišami v družbeni lastnini člen 5, 6/1, 35/1. ZLDS člen 4, 5. ZGS člen 50. ZSR člen 5/1.
stopnišče – skupni deli večstanovanjske hiše – etažna lastnina – priposestvovanje – negatorna tožba
Na podlagi molčeče privolitve ostalih etažnih lastnikov toženki tudi po letu 1991 (uveljavitev SZ) na skupnem delu stavbe (stopnišču) nista mogli pridobiti nobenih pravic.
zavrženje tožbe – obveznost plačila predujma za stroške postavitve začasnega zastopnika – zavrženje pritožbe zoper sklep o založitvi predujma – določitev višine predujma za začasnega zastopnika – sklep procesnega vodstva
Zoper sklep o založitvi predujma za stroške postavitve začasnega zastopnika ni pritožbe, saj gre za sklep procesnega vodstva med pripravami za glavno obravnavo. Višino predujma sodišče določi po prosti presoji, pri čemer upošteva vrsto spora, predvideno trajanje postopka in veljavno Odvetniško tarifo.