dokazi – izvedba dokazov – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga – možnost obravnavanja pred sodiščem – spor majhne vrednosti – omejeno število pripravljalnih vlog
S tem, ko je sodišče brez obrazložitve zavrnilo dokaze, ki so relevantni in primerno sredstvo za dokazovanje postavljenih trditev, je stranki onemogočilo obravnavanje pred sodiščem.
Ker je število vlog v sporu majhne vrednosti omejeno, navedb in dokaznih predlogov iz vlog z dne 13.11.2008 (tožeča stranka) in 1.12.2008 (tožena stranka) ni mogoče upoštevati in to kljub temu, da je bila tožeča stranka k vložitvi zadnje vloge (pomotoma) pozvana. Ob vročitvi odgovora na tožbo je bila tožeča stranka pravilno opozorjena, da lahko vloži le eno vlogo. Njen riziko je, če v vlogi z dne 13.10.2008 ni podala vseh navedb in predlogov; zaradi kasnejšega nepravilnega pouka njene procesne pravice niso bile kršene.
izostanek z naroka - opravičljiv izostanek z naroka - bolezen stranke - bolezen pooblaščenca – preložitev naroka – nenadna in nepredvidljiva bolezen - nenadna in nepredvidljiva poškodba - zdravniško opravičilo – sodba na podlagi odpovedi
Če stranka ali njen pooblaščenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki (ali pooblaščencu) onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku; oseba pa mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
OZ člen 165, 179, 179/1, 299, 353, 353/2, 378. ZPP člen 8, 14, 154, 155, 163, 165, 165/2, 212, 337, 353, 353/2, 358, 358-2.
škoda povzročena s kaznivim dejanjem - odškodnina - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice - višina odškodnine - poškodba obraza - zastaranje - zakonske zamudne obresti
Prvi odstavek 179. člena OZ sicer kot podlago za prisojo odškodnine za nepremoženjsko škodo določa tudi duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice, vendar pa niti iz navedb tožnika v postopku na prvi stopnji niti iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, do okrnitve katere osebnostne pravice tožnika naj bi v posledici škodnega dogodka prišlo.
Prepoved voženj ob dejstvu, da je tožnik z dejanjem samopomoči vzpostavil prejšnje posestno stanje, nima vpliva na odločitev, ali je tožnik soposestnik zemljišča, po katerem opravlja vožnje.
ugriz psa – nevarna stvar – domača žival – ustrezno varstvo in nadzorstvo - pasja šola – vaja po navodilih inštruktorja – odškodninska odgovornost
Za neustrezno varstvo psa, ki bi utemeljevala odškodninsko odgovornost toženke, bi šlo v primeru, ko bi imel pes takšne lastnosti, kot jih zatrjuje tožnica, toženka pa na to ne bi opozorila inštruktorja in psu ne bi priskrbela nagobčnika. Vendar pa izvedeni dokazni postopek navedenega ni potrdil. Tožnica je zagotovila ustrezno varnost in nadzorstvo, saj je ravnala po navodilih pasjega inštruktorja, ki je kot strokovnjak ocenil, da njen pes ne potrebuje nagobčnika. Pes je imel ovratnico, toženka pa ga je tudi držala na povodcu ob svoji nogi.
Pooblaščenec tožeče stranke, odvetnik X.X., je že z vlogo, ki jo je prejelo 10. 4. 2009, sodišče obvestil, da mu je v predmetni zadevi pooblastilno razmerje prenehalo. Kljub temu obvestilu je sodišče na narok za glavno obravnavo za dne 12. 5. 2009 vabilo odvetnika X.X., čeprav mora sodišče od obvestila o prenehanju pravdnega pooblastila dalje opravljati procesna dejanja neposredno nasproti stranki in določilo 4. odstavka 99. člena ZPP o obveznosti pooblaščenca, da mora še en mesec po odpovedi pooblastila opravljati dejanja za pooblastitelja, da bi se odvrnila škoda, ki bi v tem času lahko zanj nastala, velja samo v notranjem razmerju med pooblaščencem in pooblastiteljem.
Pritožnik utemeljeno opozarja, da se je petnajstdnevni rok za prevzem sodnega pisanja – vabila iztekel šele dne 13. 5. 2009, torej šele en dan po razpisanem naroku in da fikcija vročitve po 142. členu ZPP na dan razpisanega naroka 12. 5. 2009 še ni nastopila. Tako se pokaže, da na naroku 12. 5. 2009 pogoji za uporabo fikcije vročitve vabila tožeči stranki niso bili izpolnjeni, s tem pa tudi ne pogoji iz 6. odstavka 282. člena ZPP za uporabo presumpcije umika tožbe iz 4. odstavka 282. člena ZPP.
V skladu s 1. odstavkom 5. člena ZST-1 je takso treba plačati takrat, ko taksna obveznost nastane. Taksna obveznost je v obravnavanem primeru nastala z vložitvijo odgovora na tožbo dne 5.1.2009, do takrat pa tožena stranka ni zaprosila za oprostitev plačila sodne takse. Sklep o oprostitvi plačila sodne takse v skladu z določilom 13. člena ZST-1 učinkuje od dne, ko je predlog za oprostitev vložen, zato je sodišče prve stopnje utemeljeno zavrnilo predlog tožeče stranke za oprostitev plačila sodne takse za odgovor na tožbo, ker je bil vložen prepozno.
SPZ člen 9, 133, 143. ZIZ člen 254, 254/3. ZZZDR člen 51, 51/2.
nedopustnost izvršbe – pravica tretjega – originarna pridobitev lastninske pravice – zastavna pravica na podlagi sporazuma – nevknjižena nepremičnina - dobrovernost
Sodišče prve stopnje je pravilno zaključilo, da tožnica ob splošnem stvarnopravnem načelu o domnevi dobre vere (9. člen SPZ) ni dokazala, da toženec, ob sklenitvi pogodbe o zavarovanju denarne terjatve z zastavno pravico na podlagi sporazuma strank v neposredno izvršljivem notarskem zapisu, ni bil v dobri veri.
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 46, 47, 47/2.
izvedenec - stroški izvedenca - odmera stroškov izvedenca - izvid in mnenje - izdelava zelo zahtevnega mnenja
V Pravilniku niso nikjer določeni natančnejši kriteriji, po katerih bi lahko sodišče vrednotilo manj zahtevne izvide in mnenja od izjemno zahtevnih. V ta namen so se ti kriteriji vzpostavili v sodni praksi. Naloga sodišča je, da ob upoštevanju vseh zadev ovrednoti konkretno zadevo med manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno ali izjemno zahtevno.
V primeru ureditve meje v pravdi mora tisti, ki se na močnejšo pravico sklicuje, zatrjevati in dokazati lastninsko pravico na delu zemljišča, ki je po sklepu, izdanem v postopku sodne določitve meje, pripadel sosednjemu zemljišču.
denacionalizirano premoženje – dedovanje denacionaliziranega premoženja - nov zapuščinski postopek – veljavnost oporoke - ponovna presoja veljavnosti oporoke – dedna pravica pokojnikovega dediča – ustanovitev dedne pravice
V novem zapuščinskem postopku, v katerem sodišče odloča o dedovanju denacionaliziranega premoženja, se sodišču ni treba (ponovno) ukvarjati z veljavnostjo (v predhodnem zapuščinskem postopku razglašene) oporoke, za katero je bilo tedaj ugotovljeno, da je veljavna in je bil na njeni podlagi že izdan pravnomočen sklep o dedovanju.
Dedič je lahko samo tisti, ki je živ ob uvedbi dedovanja (1. odst. 125. čl. ZD). ZD instituta dedne pravice za pokojnikovega dediča, ki je bil ob uvedbi dedovanja živ, je pa umrl med zapuščinskim postopkom, ne pozna.
vzpostavitev zemljiškoknjižne listine – postopek za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine
Postopek po predlogu za vzpostavitev zemljiškoknjižne listine ni dopusten, če hkrati ni vložen predlog za vknjižbo lastninske pravice. Predlog za vknjižbo lastninske pravice je predlagateljica sicer vložila že pred tem, vendar je bil predlog zavržen in ga ni mogoče upoštevati.
Ker kiropraktik pred začetkom izvajanja terapije od tožnice ni zahteval ustrezne zdravstvene dokumentacije in se ni prepričal o njenem zdravstvenem stanju ter je ni opozoril na možne zaplete in posledice, je opustil dolžno profesionalno skrbnost, zaradi česar je podana odškodninska odgovornost.
Načelo vrstnega reda je razdelano tudi v 122. členu ZZK-1, ki izrecno določa, da dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje. Ni mogoče odločati po uradni dolžnosti o vpisu na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 6.3.2006, ne da bi se predhodno v skladu z načelom vrstnega reda reševanja vpisa odločalo o vpisu na podlagi predloga pod Dn. št. 30554/2003.
ZDSS-1 člen 6, 6/a. Kolektivna pogodba za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji člen 72, 73, 76.a.
kolektivni delovni spor - izvrševanje kolektivne pogodbe
Spor, v katerem predlagatelj zahteva ugotovitev, da nasprotni udeleženec krši določbe Kolektivne pogodbe za kulturne dejavnosti v Republiki Sloveniji, ker umetniškim delavcem in tehnikom ne izplačuje dodatka za delo v neenakomerno razporejenem delovnem času, je kolektivni delovni spor o veljavnosti kolektivne pogodbe in njenem izvrševanju med strankama kolektivne pogodbe oziroma med strankama kolektivne pogodbe in drugimi osebami, za katerega je pristojno delovno sodišče. V tem sporu se ne ugotavlja eventualno prikrajšanje posameznega delavca, ker je slednje lahko le predmet individualnega delovnega spora.
ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 150, 150/2, 248, 248/2. ZPPLPS člen 6.
izvršba na nepremičnine – vpis dolžnikove lastninske pravice – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige
Tudi pri odločanju o tožbenem zahtevku na podlagi 5. odstavka 168. člena ZIZ je v primerih prodaje stanovanja po določbah SZ treba uporabiti ZPPLPS kot specialni predpis, ne glede na določbo 2. odstavka 150. člena ZZK-1.
Tožnici sta v pogodbenem odnosu s toženo stranko, ker sta z njo sklepali pogodbo o organiziranju potovanja; tožena stranka je kot organizator nastopala pri oglaševanju in sklepanju pogodbe, zato je glede pasivne legitimacije pravno nepomembno, da je izvedbo praktično vseh storitev zaupala drugi pravni osebi, za ravnanje katere je objektivno odgovorna.
odškodninska odgovornost države - izbris iz registra stalnega prebivalstva – zakonodajna protipravnost - odškodninska terjatev – zastaranje odškodninske terjatve – začetek teka zastaranja – poseg v čast in dobro ime
Za odločitev o začetku teka zastaranja ne more biti odločilen trenutek, ko je škoda prenehala nastajati. Odločilno je, kdaj bi oškodovanec glede na vse okoliščine primera ob običajni vestnosti lahko zvedel za vse elemente, ki bi mu omogočili uveljaviti odškodninski zahtevek.
stvarna služnost – prenehanje stvarne služnosti – bistveno spremenjene okoliščine, v katerih je bila služnost ustanovljena
Lastnik služeče stvari lahko zahteva, naj stvarna služnost preneha, če postane nekoristna za uporabo gospodujoče stvari ali če so se bistveno spremenile okoliščine, v katerih je bila ustanovljena. V obeh primerih je tako potrebno zatrjevati (in dokazovati) spremembo okoliščin glede na čas ustanovitve služnosti.