ZDR člen 128, 128/1, 128/1-2, 130, 143, 143/2, 143/3.
delo preko polnega delovnega časa – pisna odredba – plača – dodatek – stroški prevoza na delo
Tožnik je upravičen do plačila dela preko polnega delovnega časa, četudi mu takšno delo ni bilo odrejeno s pisnim sklepom. Za ure dela preko polnega delovnega časa v okviru zakonske omejitve je upravičen do plačila z dodatkom, za preostale opravljene ure dela pa do plačila kot za redno odpravljene delovne ure.
Za priznanje stroškov prevoza na delo je tožena stranka potrebovala le podatek o naslovu prebivališča tožnika in podatek o prisotnosti tožnika na delu. Tožnik ni bil dolžan predložiti potrdila o ceni mesečne vozovnice na relaciji, s katere je prihajal v službo, ampak je do povračila stroškov prevoza na delo upravičen, saj so mu ti stroški dejansko nastali.
izločitev sodnika – mirovanje postopka – prekinitev postopka – izostanek z naroka – opravičljiv razlog
Navajanje tožnika, da mu je bila pripravljalna vloga tožene stranke vročena tik pred narokom, ni opravičilo za izostanek z naroka, temveč kvečjemu razlog, da sodišče na samem naroku stranki podeli dodaten rok za odgovor.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – znižano plačilo – zamuda s plačilom
Ker je tožena stranka tožnici štiri zaporedne mesece izplačala plačo v bistveno zmanjšani višini, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, in ker ji je zadnje tri plače izplačala z nekajdnevno zamudo, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca utemeljena.
denarna odškodnina za nepremoženjsko škodo – smrt bližnjega – revalorizacija plačane odškodnine
Primerna denarna odškodnina zaradi smrti matere, zaradi česar je imela tožnica psihične težave, tako da je morala jemati zdravila, in s katero sta bili v prijateljskih odnosih, znaša 10.432,32 EUR.
ZDR člen 83, 82/2, 88, 88/1, 88/1-3, 177, 177/1, 177/2.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – krivdni razlog – zagovor – izostanek z zagovora – preložitev zagovora
Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi je zakonita, ker je tožena stranka storila vse potrebno, da bi tožniku zagovor omogočila. Le obvestilo o bolniškem staležu brez konkretnih pojasnil in brez ustrezne dokumentacije namreč ne dokazuje, da se tožnik upravičeno ni odzval na vabilo na zagovor, tako da tožena stranka ni bila dolžna zagovora preložiti na kasnejši datum. Sicer pa glede na to, da je šlo pri tožniku za daljši bolniški stalež, tožena stranka tudi ob upravičenem izostanku tožnika z zagovora, zagovora ne bi bila dolžna preložiti, če bi takšna preložitev lahko povzročila zamudo prekluzivnega roka za podajo odpovedi.
Glede na ugovor tožene stranke, da gre za nameščeno nesrečo (zavarovalniško goljufijo), je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo ne samo, kdo je odgovoren za nastanek prometne nezgode, temveč tudi, ali je do nje prišlo na zatrjevan način, pri čemer med zatrjevanjem tožnika in ugotovitvami sodišča ni prišlo do takšnih razhajanj, ki bi povzročila dvom v nastanek prometne nezgode na zatrjevani način.
javni uslužbenec - vojak - disciplinski postopek - disciplinska obravnava
Disciplinska obravnava ni bila nezakonito opravljena v tožnikovi nenavzočnosti. Izraba letnega dopusta ni razlog, zaradi katerega bi morala tožena stranka disciplinsko obravnavo preložiti, ker koriščenje letnega dopusta tožniku ni preprečevalo, da se disciplinske obravnave, o kateri je bil pravočasno obveščen, udeleži.
Sodišče prve stopnje bi moralo izvesti dokaz s postavitvijo izvedenca medicinske stroke, kljub temu da tožnik ni v pred poravnalnim in prvim narokom za glavno obravnavo določenem instrukcijskem roku založil akontacije za plačilo stroškov izdelave izvedenskega mnenja. Ker je akontacijo založil pred poravnalnim in prvim narokom za glavno obravnavo, ni bil prekludiran.
prekluzija - novi dokazi v pritožbi - pritožbene novote - ugotovitev služnosti – priposestvovanje služnosti – najemna pogodba
V zvezi z novimi dokazi, ki jih je tožena stranka priložila pritožbi, pritožbeno sodišče ocenjuje, da ne gre za dopustno pritožbeno novoto (1. odst. 337. čl. ZPP). Toženec ni izkazal, da teh dokazov brez svoje krivde ni mogel predložiti do konca glavne obravnave pred sodiščem prve stopnje. Trditev, da za obstoj dokumentacije ni vedel, ker se je nahajala pri Z. B, ni zadosten razlog, saj je dolžnost strank, da si pravočasno priskrbijo potrebne dokaze oziroma se ustrezno pozanimajo, ali ti obstajajo. Gre za listine, ki se nanašajo na pravne prednike toženca, zato bi ob ustrezni skrbnosti zanje z veliko verjetnostjo lahko izvedel pravočasno. Toženec ni navedel, da bi se za obstoj takšne dokumentacije pri svojih pravnih prednikih, na dobro vero katerih se med drugim tudi sklicuje, sploh (pravočasno) pozanimal.
ZPIZ-1 člen 446. ZPIZ člen 23, 95, 96, 96/2, 123, 187.
invalid III. kategorije - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - brezposelna oseba - pokojninska doba - pogoji za priznanje pravice
Ker je pri tožniku invalidnost nastala pred uveljavitvijo ZPIZ-1, je treba njegov zahtevek za priznanje pravic na podlagi invalidnosti presojati po ZPIZ. Po tem zakonu je kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do razporeditve oz. zaposlitve na drugem ustreznem delu izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, saj je dopolnil 27 let in 12 dni pokojninske dobe, kot brezposelna oseba pa se je tudi prijavil na zavodu za zaposlovanje.
ugotovitev lastninske pravice – originarna pridobitev lastninske pravice – priposestvovanje – načelo zaupanja v zemljiško knjigo – dobroverni lastniški posestnik – raziskovalna dolžnost
Toženka ob sklepanju darilne pogodbe s svojo pravno prednico leta 2005 ni bila dobroverna, saj iz navedenih okoliščin izhaja, da je vedela, da se je solastniški delež njene prednice zmanjšal, tako da ni več znašal polovico. Neutemeljen je pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje nepravično očitalo toženki, da ni izpolnila svoje preiskovalne dolžnosti ob pridobitvi nepremičnine. Ker je bila nepremičnina v izključni posesti tožnika, ki ni bil prenosnik, je raziskovalna dolžnost zahtevala, da bi se toženka pozanimala, kakšna je njegova pravica na tej nepremičnini. Toženka po sklenitvi darilne pogodbe leta 2005 v hišo, ki stoji na sporni nepremičnini, ni vstopila, niti ni zanjo pridobila ključa, torej je nikoli ni prevzela v posest.
Načelo vrstnega reda je razdelano tudi v 122. členu ZZK-1, ki izrecno določa, da dokler ni pravnomočno odločeno o vpisih v posameznem postopku, ni dovoljeno odločati o vpisih glede iste nepremičnine v postopku, ki se je začel kasneje. Ni mogoče odločati po uradni dolžnosti o vpisu na podlagi sklepa Okrožnega sodišča v Ljubljani z dne 6.3.2006, ne da bi se predhodno v skladu z načelom vrstnega reda reševanja vpisa odločalo o vpisu na podlagi predloga pod Dn. št. 30554/2003.
: ZPIZ-1 člen 276, 276/1. ZPIZ člen 129. OZ člen 131, 131/1. ZPP člen 7.
pravno priznana škoda - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda - odškodninska odgovornost zavoda
Kljub temu da je bila drugostopna odločba toženca odpravljena, tožencu ni mogoče očitati protipravnosti ravnanja. Drugačna strokovna presoja namreč ne pomeni, da je bilo ravnanje toženca pri odločanju o pravicah tožnika nedopustno.
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni določeno kaj drugega. Kasnejša izstavitev računa s strani toženca na pričetek teka zastaralnega roka ne more vplivati. S tem bi bil izničen namen instituta zastaranja, ki je v pravni varnosti udeležencev obligacijskega razmerja in v nasprotju s prepovedjo podaljševanja zastaralnega roka.
V pravni teoriji, ki ji sodna praksa sledi, je zavzeto stališče, da v primeru, če dolžnik pri pripoznavi določi višino dolga, velja pripoznava le do te višine. Tožnik je res pripoznal tožbeni zahtevek v znesku 300.000,00 SIT (sedaj 1.251,87 EUR), ker pa je ta znesek od tožnika že prejel in tožnik v tem delu povračila posojila ne zahteva, pripoznava zastarane obveznosti na (ne)utemeljenost nasprotnega tožbenega zahtevka ne vpliva.
razžalitev – izključitev protipravnosti – objektivna žaljivost – volja podcenjevanja, omalovaževanja, nespoštovanja človekovega dostojanstva - zakonska in uradna dolžnost priče oziroma uradne osebe
Ker priča z izpovedbo na sodišču ne izpolnjuje uradne dolžnosti, temveč zakonsko dolžnost, njena izpovedba sama zase ni razlog za izključitev protipravnosti po tretjem odstavku 169. člena KZ.
dokazi – izvedba dokazov – zavrnitev dokaznih predlogov – obrazložitev zavrnitve dokaznega predloga – možnost obravnavanja pred sodiščem – spor majhne vrednosti – omejeno število pripravljalnih vlog
S tem, ko je sodišče brez obrazložitve zavrnilo dokaze, ki so relevantni in primerno sredstvo za dokazovanje postavljenih trditev, je stranki onemogočilo obravnavanje pred sodiščem.
Ker je število vlog v sporu majhne vrednosti omejeno, navedb in dokaznih predlogov iz vlog z dne 13.11.2008 (tožeča stranka) in 1.12.2008 (tožena stranka) ni mogoče upoštevati in to kljub temu, da je bila tožeča stranka k vložitvi zadnje vloge (pomotoma) pozvana. Ob vročitvi odgovora na tožbo je bila tožeča stranka pravilno opozorjena, da lahko vloži le eno vlogo. Njen riziko je, če v vlogi z dne 13.10.2008 ni podala vseh navedb in predlogov; zaradi kasnejšega nepravilnega pouka njene procesne pravice niso bile kršene.
preživnina za mladoletne otroke – odmera preživnine – zmožnosti zavezanca za plačilo preživnine
V okviru zmožnosti zavezanca ni mogoče brez pridržka upoštevati le njegovih stalno zagotovljenih rednih dohodkov, temveč je potrebno upoštevati tudi tiste zmožnosti, ki jih je dolžan poiskati in izkoristiti.
ZIZ člen 168, 168/5. ZZK-1 člen 150, 150/2, 248, 248/2. ZPPLPS člen 6.
izvršba na nepremičnine – vpis dolžnikove lastninske pravice – dovoljenost vpisa po stanju zemljiške knjige
Tudi pri odločanju o tožbenem zahtevku na podlagi 5. odstavka 168. člena ZIZ je v primerih prodaje stanovanja po določbah SZ treba uporabiti ZPPLPS kot specialni predpis, ne glede na določbo 2. odstavka 150. člena ZZK-1.
zastaranje odškodninske terjatve – končano zdravljenje
Po 1. odst. 352. čl. OZ zastara odškodninska terjatev za povzročeno škodo v treh letih, odkar je oškodovanec zvedel za škodo in za tistega, ki jo je povzročil. Če je škoda posledica telesne poškodbe, zastaranje praviloma ne začne teči prej, kot je končano oškodovančevo zdravljenje. Šele takrat je namreč oškodovancu znan celoten obseg njegove nepremoženjske škode.
pravdni stroški - postopek v zakonskih sporih - prosti preudarek
Po določbi 413. člena ZPP v postopku v zakonskih sporih odloči sodišče o stroških postopka po prostem preudarku, pri čemer prosti preudarek ne izključuje uporabe splošnih določb ZPP o povrnitvi pravdnih stroškov (154. člen ZPP – načelo pravdnega uspeha).