izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca – znižano plačilo – zamuda s plačilom
Ker je tožena stranka tožnici štiri zaporedne mesece izplačala plačo v bistveno zmanjšani višini, kot je bila dogovorjena s pogodbo o zaposlitvi, in ker ji je zadnje tri plače izplačala z nekajdnevno zamudo, je izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi delavca utemeljena.
ZDR člen 128, 128/1, 128/1-2, 130, 143, 143/2, 143/3.
delo preko polnega delovnega časa – pisna odredba – plača – dodatek – stroški prevoza na delo
Tožnik je upravičen do plačila dela preko polnega delovnega časa, četudi mu takšno delo ni bilo odrejeno s pisnim sklepom. Za ure dela preko polnega delovnega časa v okviru zakonske omejitve je upravičen do plačila z dodatkom, za preostale opravljene ure dela pa do plačila kot za redno odpravljene delovne ure.
Za priznanje stroškov prevoza na delo je tožena stranka potrebovala le podatek o naslovu prebivališča tožnika in podatek o prisotnosti tožnika na delu. Tožnik ni bil dolžan predložiti potrdila o ceni mesečne vozovnice na relaciji, s katere je prihajal v službo, ampak je do povračila stroškov prevoza na delo upravičen, saj so mu ti stroški dejansko nastali.
Sodišče prve stopnje bi moralo izvesti dokaz s postavitvijo izvedenca medicinske stroke, kljub temu da tožnik ni v pred poravnalnim in prvim narokom za glavno obravnavo določenem instrukcijskem roku založil akontacije za plačilo stroškov izdelave izvedenskega mnenja. Ker je akontacijo založil pred poravnalnim in prvim narokom za glavno obravnavo, ni bil prekludiran.
Glede na ugovor tožene stranke, da gre za nameščeno nesrečo (zavarovalniško goljufijo), je sodišče prve stopnje pravilno ugotavljalo ne samo, kdo je odgovoren za nastanek prometne nezgode, temveč tudi, ali je do nje prišlo na zatrjevan način, pri čemer med zatrjevanjem tožnika in ugotovitvami sodišča ni prišlo do takšnih razhajanj, ki bi povzročila dvom v nastanek prometne nezgode na zatrjevani način.
Ureditev po 129. členu ZEKom ne izključuje sodne pristojnosti, saj APEK rešuje spore, navedene v 1. odstavku 129. člena ZEKom, kar pa ne posega v morebitno sodno pristojnost. V 5. odstavku 129. člena ZEKom je namreč predpisano, da če katerakoli stranka med postopkom reševanja spora pred APEK v isti zadevi začne pravdo pred pristojnim sodiščem, se postopek reševanja spora pred APEK ustavi.
javni uslužbenec - vojak - disciplinski postopek - disciplinska obravnava
Disciplinska obravnava ni bila nezakonito opravljena v tožnikovi nenavzočnosti. Izraba letnega dopusta ni razlog, zaradi katerega bi morala tožena stranka disciplinsko obravnavo preložiti, ker koriščenje letnega dopusta tožniku ni preprečevalo, da se disciplinske obravnave, o kateri je bil pravočasno obveščen, udeleži.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – sindikalni zaupnik – posebno varstvo pred odpovedjo
Tožena stranka tožnici v času, ko je bila sindikalna zaupnica, brez soglasja sindikata ni mogla zakonito redno odpovedati pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga.
Ker tožeča stranka ni dokazala, da bi inventurni manjko povzročili toženi stranki po svoji krivdi (namenoma ali iz hude malomarnosti), njen odškodninski zahtevek ni utemeljen. Toženi stranki namreč ne odgovarjata po načelu objektivne odgovornosti (zgolj zaradi tega, ker opravljata funkcijo poslovodje oziroma namestnika poslovodje).
ZPP člen 249. Pravilnik o sodnih izvedencih in sodnih cenilcih člen 45, 46, 47, 47/2.
izvedenec - stroški izvedenca - odmera stroškov izvedenca - izvid in mnenje - izdelava zelo zahtevnega mnenja
V Pravilniku niso nikjer določeni natančnejši kriteriji, po katerih bi lahko sodišče vrednotilo manj zahtevne izvide in mnenja od izjemno zahtevnih. V ta namen so se ti kriteriji vzpostavili v sodni praksi. Naloga sodišča je, da ob upoštevanju vseh zadev ovrednoti konkretno zadevo med manj zahtevno, zahtevno, zelo zahtevno ali izjemno zahtevno.
V primeru ureditve meje v pravdi mora tisti, ki se na močnejšo pravico sklicuje, zatrjevati in dokazati lastninsko pravico na delu zemljišča, ki je po sklepu, izdanem v postopku sodne določitve meje, pripadel sosednjemu zemljišču.
Ker kiropraktik pred začetkom izvajanja terapije od tožnice ni zahteval ustrezne zdravstvene dokumentacije in se ni prepričal o njenem zdravstvenem stanju ter je ni opozoril na možne zaplete in posledice, je opustil dolžno profesionalno skrbnost, zaradi česar je podana odškodninska odgovornost.
pomota v imenu – identiteta stranke - poprava tožbe - subjektivna sprememba tožbe
S „popravo imena“ se je spremenila identiteta stranke, zato ne gre za popravo imena, temveč za subjektivno spremembo tožbe. Ne gre za drugačno označbo osebe, ki je stranka že ves čas postopka in ki je to tudi ves čas vedela. Pravdna stranka ni tisti, ki ga je tožeča stranka imela namen tožiti, temveč tisti, ki je v tožbi naveden kot stranka. Napačen zapis imena je v predmetni zadevi povzročil dvom o identiteti stranke, saj po ugotovitvi sodišča prve stopnje na istem naslovu prebivata oče in sin, Franc in Franci.
Posojilna pogodba je sklenjena, ko se pogodbeni stranki sporazumeta o njenih bistvenih sestavinah, in zanjo zakon posebne pisne oblike ne zahteva, zato se pri preverjanju sklepčnosti tožbe in predložene listine sodišču ni bilo potrebno ukvarjati s tem, ali je imel podpisnik potrdila posebno pooblastilo toženca ali ne, niti ali je pogodbo dejansko podpisala tožnica.
Določbe ZKZ o sklepanju pogodb za prodajo kmetijskih zemljišč je mogoče razlagati edino tako, da je pogodba o prodaji kmetijskega zemljišča sklenjena s sporazumom o bistvenih sestavinah pogodbe, torej takrat, ko ponudnik prejme izjavo kupca z najboljšim vrstnim redom o sprejemu ponudbe.
Zastaranje začne teči prvi dan po dnevu, ko je imel upnik pravico terjati izpolnitev obveznosti, če za posamezne primere ni določeno kaj drugega. Kasnejša izstavitev računa s strani toženca na pričetek teka zastaralnega roka ne more vplivati. S tem bi bil izničen namen instituta zastaranja, ki je v pravni varnosti udeležencev obligacijskega razmerja in v nasprotju s prepovedjo podaljševanja zastaralnega roka.
V pravni teoriji, ki ji sodna praksa sledi, je zavzeto stališče, da v primeru, če dolžnik pri pripoznavi določi višino dolga, velja pripoznava le do te višine. Tožnik je res pripoznal tožbeni zahtevek v znesku 300.000,00 SIT (sedaj 1.251,87 EUR), ker pa je ta znesek od tožnika že prejel in tožnik v tem delu povračila posojila ne zahteva, pripoznava zastarane obveznosti na (ne)utemeljenost nasprotnega tožbenega zahtevka ne vpliva.
izostanek z naroka - opravičljiv izostanek z naroka - bolezen stranke - bolezen pooblaščenca – preložitev naroka – nenadna in nepredvidljiva bolezen - nenadna in nepredvidljiva poškodba - zdravniško opravičilo – sodba na podlagi odpovedi
Če stranka ali njen pooblaščenec ne pride na narok zaradi zdravstvenih razlogov, sodišče narok preloži le, če je bolezen ali poškodba nenadna in nepredvidljiva ter stranki (ali pooblaščencu) onemogoča prihod na sodišče ali sodelovanje na naroku; oseba pa mora predložiti zdravniško opravičilo, izdano na obrazcu v skladu z zakonom, ki ureja zdravstveno varstvo.
ZPIZ-1 člen 446. ZPIZ člen 23, 95, 96, 96/2, 123, 187.
invalid III. kategorije - pravica do razporeditve na drugo ustrezno delo - nadomestilo plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu - brezposelna oseba - pokojninska doba - pogoji za priznanje pravice
Ker je pri tožniku invalidnost nastala pred uveljavitvijo ZPIZ-1, je treba njegov zahtevek za priznanje pravic na podlagi invalidnosti presojati po ZPIZ. Po tem zakonu je kot invalid III. kategorije invalidnosti s pravico do razporeditve oz. zaposlitve na drugem ustreznem delu izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, saj je dopolnil 27 let in 12 dni pokojninske dobe, kot brezposelna oseba pa se je tudi prijavil na zavodu za zaposlovanje.
listina, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo – vsebina listine, ki je podlaga za vpis v zemljiško knjigo – identifikacijski znak
V listini, ki je podlaga za glavni vpis, mora biti nepremičnina označena z identifikacijskim znakom, s katerim je vpisana v zemljiški knjigi. V pogodbi o dosmrtnem preživljanju, ki jo je predlagateljica priložila predlogu, nepremičnina „ključavničarska delavnica na naslovu T. „ ni označena z identifikacijskim znakom, to je s parc. št., ki je vpisana v zemljiško knjigo in pri katerih se predlaga vpis. Ker torej listina po vsebini ne ustreza zahtevi iz 31. člena ZZK-1, je bila odločitev o zavrnitvi vpisa pravilna.
OZ člen 165, 179, 179/1, 299, 353, 353/2, 378. ZPP člen 8, 14, 154, 155, 163, 165, 165/2, 212, 337, 353, 353/2, 358, 358-2.
škoda povzročena s kaznivim dejanjem - odškodnina - nepremoženjska škoda - premoženjska škoda - nepremoženjska škoda za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice - višina odškodnine - poškodba obraza - zastaranje - zakonske zamudne obresti
Prvi odstavek 179. člena OZ sicer kot podlago za prisojo odškodnine za nepremoženjsko škodo določa tudi duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice, vendar pa niti iz navedb tožnika v postopku na prvi stopnji niti iz razlogov sodbe sodišča prve stopnje ne izhaja, do okrnitve katere osebnostne pravice tožnika naj bi v posledici škodnega dogodka prišlo.
ZPP člen 111, 111/2, 111/4, 112, 112/1, 112/2, 142, 142/3, 142/4, 343, 343/2. ZIZ člen 9, 9/3.
spor o pristojnosti - krajevna pristojnost - naknadna kumulacija izvršilnih sredstev - izvršba na nepremičnino
Ker dolžnik pisanja z izpodbijanim sklepom na pošti ni dvignil v 15 dneh, odkar mu je bilo v hišnem predalčniku puščeno obvestilo o prispelem pismu, se je vročitev izpodbijanega sklepa štela za opravljeno po poteku 15 dni od puščenega obvestila, rok za vložitev pritožbe zoper izpodbijani sklep pa mu je začel teči naslednji dan in se je iztekel na ponedeljek (kajti dan, ko bi se rok moral izteči, je bila nedelja).