OZ člen 153, 153/1, 153/2, 153/3, 179, 182, 299, 299/2. ZVZD člen 9, 10, 32, 32/2, 33, 33/2.
odškodninska odgovornost – odškodninska odgovornost delodajalca – objektivna odgovornost – nesreča pri delu – ravnanje oškodovanca – oprostitev objektivne odgovornosti
Objektivno odgovorni se svoje objektivne odgovornosti oprosti v primeru višje sile ali če dokaže, da je škoda nastala izključno zaradi dejanja oškodovanca ali koga tretjega, ki ga ni mogel pričakovati in se njegovim posledicam ne izogniti ali jih odstraniti, torej zaradi dejanja zunaj sfere objektivno odgovornega.
Za to, da bi se na podlagi naknadno ugotovljenih plač (izplačil v obliki vrednostnih papirjev) na novo odmerjena višja pokojnina izplačala za nazaj, ni pravne podlage.
KZ člen 288, 288/4. ZKP člen 95, 95/1, 96, 96/2, 96/2/1-6, 371, 371/1, 371/1-3, 378, 378/4, 392, 392/1.
kaznivo dejanje krive ovadbe - razlike v kvantiteti in kvaliteti med prijavljenim dejanjem in njegovo opredelitvijo - opravičljiva zmota - zavest o protipravnosti
Pri kaznivem dejanju krive ovadbe po četrtem odstavku 288. člena KZ je treba ločiti med primeri, ko do dejanja kot do spremembe v zunanjem svetu sploh ni prišlo in primeri, ko je do takšnega dejanja sicer prišlo, vendar je to opredeljeno huje ali kot nekaj drugega od tistega, kar se je v resnici zgodilo.
odškodninska odgovornost – objektivna odgovornost – poklicna bolezen
Ker je bila ugotovljena tožničina dolgotrajna in intenzivna izpostavljenost pri delu z alergeni, to je z lepilom Loctite in kovinskimi izdelki, ki so vsebovali nikelj, zaradi česar se je razvil alergijski kontaktni dermatitis, je mogoče dejavnost tožene stranke šteti za nevarno. Za škodo, ki jo je tožnica utrpela, zato tožena stranka objektivno odgovarja.
Kljub temu, da je bila tožniku na podlagi odločitev tožene stranke dvakrat nezakonito odpovedana pogodba o zaposlitvi, ni podana njena odškodninska odgovornost za nepremoženjsko škodo, saj tožnika ni šikanirala, tako da bi mu namenoma povzročila škodo v obliki strahu in duševnih bolečin.
Pravdni stranki sta za zavarovanje terjatve tožeče stranke uporabili instrumentarij s končnim prehodom lastništva predmeta zavarovanja (spornega stanovanja) na toženo stranko, kateremu pa pravni red vnaprej odreka pravno veljavnost. Ker so torej določila o prenosu lastninske pravice iz „kupoprodajne pogodbe“ nična, tožeča stranka ni izkazala zatrjevane (veljavne) pravne podlage, na podlagi katere zahteva, da ji tožena stranka izroči sporno stanovanje.
odškodninska odgovornost delodajalca - varno delo – postopek čiščenja - navodila za varno delo – organizacija delovnega procesa – skrbnost dobrega strokovnjaka
Delodajalcu je pripisati izključno krivdo za nastalo tožničino škodo, saj konkretnega delovnega procesa ni organiziral tako, da bi poskrbel za varnost in za opremljenost z varstvenimi napravami. Njegovo ravnanje se presoja po kriteriju skrbnosti dobrega strokovnjaka.
Upravljalec kopališča odgovarja krivdno za padec kopalca ob hoji po stopnicah ob bazenu.
tekst :
Pritožbama se ugodi in se v izpodbijanem obsodilnem delu in odločitvi o pravdnih stroških (tč. 1/1 in 2 izreka) sodba spremeni tako, da glasi:
Tožena stranka N. p. T. d.d., je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki H. Z. plačati odškodnino v višini 9.901,14 EUR ter zakonske zamudne obresti od zneska 9.901,14 EUR po 13,5 % obrestni meri za čas od 6.6.2002 do 28.6.2003, od 29.3.2003 dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, nadalje znesek 85,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.7.2002 dalje do plačila, znesek 98,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.8.2002 dalje do plačila, znesek 119,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.9.2002 dalje do plačila, znesek 133,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.10.2002 dalje do plačila, znesek 91,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.11.2002 dalje do plačila, znesek 127,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.12.2002 dalje do plačila, znesek 103,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.1.2003 dalje do plačila, znesek 64,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.2.2003 dalje do plačila, znesek 78,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.5.2003 dalje do plačila in znesek 21,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.6.2003 dalje do plačila.
s e z a v r n e .
Tožnica je dolžna povrniti toženi stranki 1.787,02 EUR in pritožbene stroške v znesku 1.028,10 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stranskemu intervenientu pritožbene stroške v znesku 337,45 EUR, v roku 15 dni, pod izvršbo.
O b r a z l o ž i t e v :
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje prisodilo tožnici na račun nepremoženjske škode 9.901,14 EUR in na račun premoženjske škode 922,81 EUR, vse z ustreznimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožnici 1.944,97 EUR pravdnih stroškov z ustreznimi zamudnimi obrestmi.
Zoper obsodilni del sodbe se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek v celoti, podrejeno pa, da v izpodbijanem delu sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožena stranka navaja, da ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage za njeno krivdno odgovornost, saj je bilo v skladu z Zakonom o varnosti na kopališčih v celoti poskrbljeno za varno hojo kopalcev iz bazena proti garderobam. Nameščene so bile 3 opozorilne table v tem bazenskem kompleksu in se tožnica teh tabel sploh ni spomnila. Sodišče ne pove, na podlagi česa zaključuje, da je tabel premalo, tožena stranka je čistila obbazenske površine po potrebi s posebnim sesalnim strojem, ploščice, na katerih je prišlo do škodnega dogodka, so bile ustrezne. Tožnica ni ravnala ustrezno, da bi poskrbela za ustrezno varnost in je v celoti odgovorna za škodo, ki jo je utrpela. Tudi prisojena odškodnina je prisojena previsoko, za telesne bolečine bi šlo tožnici največ 3.500,00 EUR, za strah 800,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa 4.000,00 EUR. Tudi stroški so odmerjeni napačno, saj bi morali biti odmerjeni po uspehu od prisojenega zneska brez upoštevanja temelja.
Odločitev o pravdnih stroških izpodbija stranski intervenient, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni odločitev o pravdnih stroških. Uspeh tožnice v pravdi ni 65 %, temveč le 44 %, uspeh tožene stranke pa 56 % in v tem sorazmerju bi moralo sodišče prve stopnje odmeriti pravdne stroške.
Tožnica je odgovorila na obe pritožbi in v odgovoru predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne obe pritožbi in v izpodbijanem delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje.
Pritožbi sta utemeljeni.
Iz trditev tožnice in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je tožnica poškodovala 5.6.2002, ko ji je ob vračanju iz bazena proti garderobam zaradi gladkih, mokrih in spolzkih ploščic zdrsnilo. Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da protizdrsne atestirane kopališke ploščice niso nevarna stvar in da zaradi tega ni podana objektivna odgovornost (2. odstavek čl. 131 OZ). V poštev bi prišla kvečjemu krivdna odgovornost tožene stranke, ki jo je sodišče prve stopnje tudi ugotavljalo. Pri tem je sodišče prve stopnje vezano na dejansko trditveno podlago, ki jo tožnica zatrjuje. Tožnica tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da je padla ob hoji proti izhodu bazena zaradi tega, ker ni bilo nameščenih zadosti opozorilnih tabel in so zaradi tega brez pravne podlage zaradi nezatrjevane trditvene podlage ugotovitve, da ni bilo postavljeno zadostno število opozorilnih tabel. Sicer kot že omenjeno tožnica tega ni zatrjevala in tako ni podana vzročna zveza med škodo, ki jo je utrpela tožnica, in namestitvijo opozorilnih tabel. Da bi bile protizdrsne ploščice slabe kvalitete, kot med drugim ugotavlja sodišče, pa iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja. Iz ugotovitev sodišča in predloženih listin izhaja, da so bile terme odprte dve leti pred škodnim dogodkom, kopališče pa opremljeno z atestiranimi protizdrsnimi ploščicami. Zgolj zamenjava ploščic 2 leti po škodnem dogodku ne pomeni slabe kvalitete ploščic, kot zmotno in napačno zaključuje sodišče prve stopnje, niti ni prišlo do povečanja padcev zaradi zdrsa, kot izhaja iz priloge B6. Iz izpovedi priče S. F. ne izhaja, da ploščice niso bile najbolj primerne, kot zaključuje sodišče prve stopnje, saj iz njegove izpovedi izhaja, da so imele položene protizdrsne ploščice ustrezne ateste in so bile najboljše ploščice firme B.. Iz izpovedi navedene priče tudi izhaja, da se po zamenjavi ploščic število poškodb ni zmanjšalo. Sodišče prve stopnje, sklicujoč se na izpoved priče O., ugotavlja, da je tožena stranka po potrebi odstranjevala vodo s posebnim sesalnikom. Po povedanem so zmotni zaključki sodišča prve stopnje, da je tožena stranka odškodninsko odgovorna tožnici, saj je tožena stranka dokazala, da do padca tožnice ni prišlo zaradi njenih opustitev in potrebne skrbnosti.
Ker po povedanem ni odgovornosti tožene stranke za tožnici nastalo škodo, je bilo utemeljeni pritožbi ugoditi in v obsodilnem delu sodbo sodišča prve stopnje spremeniti in zavrniti tožbeni zahtevek (člen 358 tč. 4 ZPP).
Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico tudi spremembo odločitve o stroških. Tožnica ni uspela v tej pravdi in mora v posledici tega povrniti toženi stranki njene pravdne stroške, ki znašajo 1.787,02 EUR. Pritožbeno sodišče stranskemu intervenientu pravdnih stroškov ni priznalo, saj jih ni priglasil do konca glavne obravnave. Tožnica mora povrniti pritožbene stroške tožene stranke v znesku 1.028,10 EUR in stranskega intervenienta v znesku 337,45 EUR. Stroški so odmerjeni v skladu z odvetniško tarifo in ZST. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165/2 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.
Plačilo sodne takse po izteku dodatno postavljenega roka za plačilo in po izdaji sklepa o fikciji umika pritožbe ne sanira nepravočasnega plačila in posledične fikcije umika.
stroški postopka – umik tožbe – izpolnitev zahtevka - zamuda z umikom po izpolnitvi zahtevka - pojem krivde
Tožeča stranka, ki umakne tožbo, mora povrniti nasprotni stranki pravdne stroške, razen če jo je umaknila takoj, ko je tožena stranka izpolnila zahtevek (1. odst. 158. čl. ZPP). Določbo je potrebno razumeti tako, da tožeči stranki pripadajo potrebni stroški od vložitve tožbe do pravočasnega umika tožbe. O povrnitvi stroškov, če je z umikom tožbe „zamudila“, tako da umik ni neposredno sledil toženčevi izpolnitvi zahtevka, je potrebno odločiti na podlagi določila 1. odst. 156. člena ZPP.
odškodnina - avtomobilsko kasko zavarovanje – pravočasen dokaz – upoštevanje prekludiranega dokaza – vzročna zveza – prekoračena hitrost - vinjenost
Upoštevanje prekludiranega dokaza se ne more uveljavljati s pritožbo kot kršitev pravdnega postopka, ker ta kršitev postopka ni bistvena. Po določbi 1. točke 1. odst. 338. člena ZPP se namreč sme sodba s pritožbo izpodbijati le zaradi bistvene kršitve določb postopka, to je takšne, ki lahko vpliva na zakonitost in pravilnost sodbe. Pri ugotavljanju določenega dejstva izvedba več dokazov ne more vplivati na zakonitost in pravilnost ugotovitve dejstva v negativnem smislu.
Tožeča stranka ne vtožuje plačila oškodovancu izplačane odškodnine iz naslova obveznega avtomobilskega zavarovanja, ampak iz naslova avtomobilskega kasko zavarovanja. Zato je materialnopravna podlaga tožbenega zahtevka v 939. členu ZOR.
Tožena stranka je kršila določila pogodbe za dovoljeno prekoračitev sredstev na tekočem računu s tem, da je prekoračila dogovorjeni limit. Zaradi tega je bila pogodba razdrta, kot to izrecno predvideva določilo 6. točke navedene pogodbe, ki pravi, da banka v primeru nedovoljene prekoračitve ukine dovoljeno prekoračitev v celoti. Dodatna odpoved pogodbe s strani tožeče stranke torej ni bila potrebna, saj je bila ta razdrta v trenutku, ko je prišlo do kršitve pogodbe.
DENACIONALIZACIJA – POGODBENO PRAVO – STVARNO PRAVO
VSL0055926
ZDen člen 88. ZLPP člen 5. ZSKZ člen 14, 16.
denacionalizacija – prepoved razpolaganja – nična pogodba – pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona
Pogodba, s katero se na občino prenaša lastninska pravica na kmetijskih zemljiščih in gozdovih, na katerih je lastništvo sicer pridobila že na podlagi samega zakona (5. čl. ZLPP oziroma 14. čl. ZSKZ) in na katerih se ji dovoljuje vknjižba v zemljiško knjigo, ne predstavlja prepovedanega razpolaganja v smislu 88. čl. ZDen, temveč zakonsko predviden način izvedbe prenosa lastništva.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – poslovodja – razrešitev – zagovor
Razrešitev poslovodje s strani skupščine družbenikov pomeni, da delavec (razrešeni poslovodja) ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela poslovodje, tako da ne more izpolnjevati obveznosti iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi. Tako že sama razrešitev z vidika pogodbe o zaposlitvi pomeni utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Sodišče v nepravdnem postopku skladno s 3. odst. 26. člena ZNP izvaja dokaze neformalno, brez dokaznega sklepa. Zaslišanje udeležencev ni obvezno, razen takrat, ko to zakon posebej določa.
Položitev novih komunalnih vodov je mogoče uvrstiti med tista investicijska vzdrževalna dela, za katera je potrebno soglasje vseh solastnikov nepremičnine, ker gre za njeno izboljšavo, ki ni vzdrževanje.
Šteje se, da je voznik pod vplivom alkohola, če se po prometni nesreči izmakne preiskavi svoje alkoholiziranosti tako, da onemogoči ugotavljanje prisotnosti alkohola v krvi oziroma stopnje alkoholiziranosti v trenutku nastanka prometne nesreče. Tožnik je po nesreči odšel domov in iskal zdravniško pomoč šele naslednje jutro. S takim ravnanjem je preprečil oz. onemogočil, da bi se pri njem ugotavljala prisotnost alkohola oz. drugih substanc v krvi.
SKPgd člen 52, 52/2. SKPgd tarifna priloga točka 4.
stroški prevoza na delo
Določba 4. tč. tarifne priloge k SKPgd v povezavi z 2. tč. 52. čl. SKPgd pomeni, da je delodajalec delavcu dolžan povrniti celotne stroške javnega prevoza in ne le 60 % stroškov javnega prevoza, saj je v kolektivni pogodbi je določena le spodnja meja povračila stroškov, v tarifni prilogi k kolektivni pogodbi pa je določena dejanska višina povračila stroškov v višini zgornjih zneskov, do katerih so izplačila iz tega naslova pri ugotavljanju davčne osnove priznana kot odhodek.
Krivda voznika, ki v križišču izsili prednost pri zavijanju v levo, je bistveno večja od krivde nasproti vozečega voznika, ki s preveliko hitrostjo (80km/h ob omejitvi 50 km/h) pripelje po prednostni cesti. Za nastalo nesrečo je zavarovanec tožene stranke odgovoren v 80%, prispevek tožnika pa je 20%.
Tožnik s tožbo ne zahteva realizacije tistega pogodbenega interesa, zaradi katerega je pogodbo sklenil, torej pravilne izpolnitve. Tožnikov zahtevek za znižanje kupnine je usmerjen v varstvo načela enake vrednosti dajatev, ki je temeljno načelo dvostranskih odplačnih pravnih poslov. Zahtevek za znižanje kupnine iz naslova stvarnih napak je treba razumeti kot zahtevek, naj se kupnina zniža za toliko, da kupec ni prikrajšan z nakupom stvari z napako. Kupnina se tako zniža glede na razmerje med vrednostjo stanovanja brez napake in vrednostjo stanovanja z napako.