odškodninska odgovornost države - protipravno ravnanje državnih organov – kazenska oprostilna sodba
Pravna podlaga za zahtevek, ki ga tožnika uveljavljata zoper toženo stranko, je v določbi 26. člena URS, ki določa odškodninsko odgovornost države za škodo, ki jo oškodovancu povzroči državni organ s protipravnim ravnanjem. Za odškodninsko odgovornost države po tem določilu morajo biti podane vse predpostavke po splošnih pravilih odškodninskega civilnega prava (nedopustno ravnanje, škoda, vzročna zveza in odgovornost). Zgolj kazenska oprostilna sodba še ne pomeni protipravnega ravnanja državnih organov, če je kazenski postopek tekel v skladu z določbami ZKP.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – razlog nesposobnosti – poslovodja – razrešitev – zagovor
Razrešitev poslovodje s strani skupščine družbenikov pomeni, da delavec (razrešeni poslovodja) ne izpolnjuje več pogojev za opravljanje dela poslovodje, tako da ne more izpolnjevati obveznosti iz dotedanje pogodbe o zaposlitvi. Tako že sama razrešitev z vidika pogodbe o zaposlitvi pomeni utemeljen razlog za redno odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti.
Upravljalec kopališča odgovarja krivdno za padec kopalca ob hoji po stopnicah ob bazenu.
tekst :
Pritožbama se ugodi in se v izpodbijanem obsodilnem delu in odločitvi o pravdnih stroških (tč. 1/1 in 2 izreka) sodba spremeni tako, da glasi:
Tožena stranka N. p. T. d.d., je dolžna v roku 15 dni tožeči stranki H. Z. plačati odškodnino v višini 9.901,14 EUR ter zakonske zamudne obresti od zneska 9.901,14 EUR po 13,5 % obrestni meri za čas od 6.6.2002 do 28.6.2003, od 29.3.2003 dalje do plačila pa z zakonskimi zamudnimi obrestmi, nadalje znesek 85,29 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.7.2002 dalje do plačila, znesek 98,67 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.8.2002 dalje do plačila, znesek 119,03 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.9.2002 dalje do plačila, znesek 133,57 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.10.2002 dalje do plačila, znesek 91,06 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.11.2002 dalje do plačila, znesek 127,10 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.12.2002 dalje do plačila, znesek 103,81 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.1.2003 dalje do plačila, znesek 64,13 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.2.2003 dalje do plačila, znesek 78,78 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 28.5.2003 dalje do plačila in znesek 21,37 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 19.6.2003 dalje do plačila.
s e z a v r n e .
Tožnica je dolžna povrniti toženi stranki 1.787,02 EUR in pritožbene stroške v znesku 1.028,10 EUR v roku 15 dni od prejema sodbe, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi in stranskemu intervenientu pritožbene stroške v znesku 337,45 EUR, v roku 15 dni, pod izvršbo.
O b r a z l o ž i t e v :
Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje prisodilo tožnici na račun nepremoženjske škode 9.901,14 EUR in na račun premoženjske škode 922,81 EUR, vse z ustreznimi zamudnimi obrestmi. V presežku je tožbeni zahtevek zavrnilo. Glede pravdnih stroškov je odločilo, da je tožena stranka dolžna povrniti tožnici 1.944,97 EUR pravdnih stroškov z ustreznimi zamudnimi obrestmi.
Zoper obsodilni del sodbe se zaradi zmotne uporabe materialnega prava pritožuje tožena stranka, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče ugodi njeni pritožbi ter izpodbijano sodbo spremeni tako, da stroškovno zavrne tožbeni zahtevek v celoti, podrejeno pa, da v izpodbijanem delu sodbo razveljavi in zadevo vrne v ponovno odločanje. V pritožbi tožena stranka navaja, da ugotovljeno dejansko stanje ne daje podlage za njeno krivdno odgovornost, saj je bilo v skladu z Zakonom o varnosti na kopališčih v celoti poskrbljeno za varno hojo kopalcev iz bazena proti garderobam. Nameščene so bile 3 opozorilne table v tem bazenskem kompleksu in se tožnica teh tabel sploh ni spomnila. Sodišče ne pove, na podlagi česa zaključuje, da je tabel premalo, tožena stranka je čistila obbazenske površine po potrebi s posebnim sesalnim strojem, ploščice, na katerih je prišlo do škodnega dogodka, so bile ustrezne. Tožnica ni ravnala ustrezno, da bi poskrbela za ustrezno varnost in je v celoti odgovorna za škodo, ki jo je utrpela. Tudi prisojena odškodnina je prisojena previsoko, za telesne bolečine bi šlo tožnici največ 3.500,00 EUR, za strah 800,00 EUR, za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjskih aktivnosti pa 4.000,00 EUR. Tudi stroški so odmerjeni napačno, saj bi morali biti odmerjeni po uspehu od prisojenega zneska brez upoštevanja temelja.
Odločitev o pravdnih stroških izpodbija stranski intervenient, ki v pritožbi predlaga, da pritožbeno sodišče spremeni odločitev o pravdnih stroških. Uspeh tožnice v pravdi ni 65 %, temveč le 44 %, uspeh tožene stranke pa 56 % in v tem sorazmerju bi moralo sodišče prve stopnje odmeriti pravdne stroške.
Tožnica je odgovorila na obe pritožbi in v odgovoru predlagala, da pritožbeno sodišče zavrne obe pritožbi in v izpodbijanem delu potrdi sodbo sodišča prve stopnje.
Pritožbi sta utemeljeni.
Iz trditev tožnice in ugotovitev sodišča prve stopnje izhaja, da se je tožnica poškodovala 5.6.2002, ko ji je ob vračanju iz bazena proti garderobam zaradi gladkih, mokrih in spolzkih ploščic zdrsnilo. Pravilni so zaključki sodišča prve stopnje, da protizdrsne atestirane kopališke ploščice niso nevarna stvar in da zaradi tega ni podana objektivna odgovornost (2. odstavek čl. 131 OZ). V poštev bi prišla kvečjemu krivdna odgovornost tožene stranke, ki jo je sodišče prve stopnje tudi ugotavljalo. Pri tem je sodišče prve stopnje vezano na dejansko trditveno podlago, ki jo tožnica zatrjuje. Tožnica tekom postopka pred sodiščem prve stopnje ni zatrjevala, da je padla ob hoji proti izhodu bazena zaradi tega, ker ni bilo nameščenih zadosti opozorilnih tabel in so zaradi tega brez pravne podlage zaradi nezatrjevane trditvene podlage ugotovitve, da ni bilo postavljeno zadostno število opozorilnih tabel. Sicer kot že omenjeno tožnica tega ni zatrjevala in tako ni podana vzročna zveza med škodo, ki jo je utrpela tožnica, in namestitvijo opozorilnih tabel. Da bi bile protizdrsne ploščice slabe kvalitete, kot med drugim ugotavlja sodišče, pa iz izvedenega dokaznega postopka ne izhaja. Iz ugotovitev sodišča in predloženih listin izhaja, da so bile terme odprte dve leti pred škodnim dogodkom, kopališče pa opremljeno z atestiranimi protizdrsnimi ploščicami. Zgolj zamenjava ploščic 2 leti po škodnem dogodku ne pomeni slabe kvalitete ploščic, kot zmotno in napačno zaključuje sodišče prve stopnje, niti ni prišlo do povečanja padcev zaradi zdrsa, kot izhaja iz priloge B6. Iz izpovedi priče S. F. ne izhaja, da ploščice niso bile najbolj primerne, kot zaključuje sodišče prve stopnje, saj iz njegove izpovedi izhaja, da so imele položene protizdrsne ploščice ustrezne ateste in so bile najboljše ploščice firme B.. Iz izpovedi navedene priče tudi izhaja, da se po zamenjavi ploščic število poškodb ni zmanjšalo. Sodišče prve stopnje, sklicujoč se na izpoved priče O., ugotavlja, da je tožena stranka po potrebi odstranjevala vodo s posebnim sesalnikom. Po povedanem so zmotni zaključki sodišča prve stopnje, da je tožena stranka odškodninsko odgovorna tožnici, saj je tožena stranka dokazala, da do padca tožnice ni prišlo zaradi njenih opustitev in potrebne skrbnosti.
Ker po povedanem ni odgovornosti tožene stranke za tožnici nastalo škodo, je bilo utemeljeni pritožbi ugoditi in v obsodilnem delu sodbo sodišča prve stopnje spremeniti in zavrniti tožbeni zahtevek (člen 358 tč. 4 ZPP).
Sprememba izpodbijane sodbe ima za posledico tudi spremembo odločitve o stroških. Tožnica ni uspela v tej pravdi in mora v posledici tega povrniti toženi stranki njene pravdne stroške, ki znašajo 1.787,02 EUR. Pritožbeno sodišče stranskemu intervenientu pravdnih stroškov ni priznalo, saj jih ni priglasil do konca glavne obravnave. Tožnica mora povrniti pritožbene stroške tožene stranke v znesku 1.028,10 EUR in stranskega intervenienta v znesku 337,45 EUR. Stroški so odmerjeni v skladu z odvetniško tarifo in ZST. Tak izrek o stroških temelji na določbi člena 165/2 v zvezi s členom 154 in 155/2 ZPP.
spor majhne vrednosti – prošnja za preložitev obravnave – relativna bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Opravičilo oziroma prošnja za preložitev obravnave sestoji, kolikor se nanaša na toženca, le iz gole navedbe, da bo na dan razpisanega naroka zaradi službene odsotnosti v tujini. Iz tako skopih navedb ni mogoče presoditi, ali je šlo za nujno službeno odsotnost.
lastninjenje nepremičnin – športno društvo – športni objekt – lastninska pravica – družbena lastnina – pravica uporabe družbene lastnine – lastninjenje nepremičnine v uporabi športnega društva – prenos pravice uporabe družbene lastnine
ZZ s kupoprodajno pogodbo z dne 14. 12. 1967 ni mogel prenesti na XX lastninske pravice, saj ob sklenitvi pogodbe lastninske pravice ni več imel. Imel je zgolj pravico uporabe družbene lastnine in zgolj to je ZZ lahko na XX prenesel. Z odločbo št. 465-209/76-5/5 z dne 10. 2. 1977 je bil izpolnjen pogoj za vknjižbo pravice uporabe v korist XX, kar pa ne pomeni, da so bile šele s to odločbo predmetne nepremičnine nacionalizirane.
sklenitev najemne pogodbe po smrti najemnika – dolžnost sklenitve najemne pogodbe za neprofitno najemnino – pravica do profitne najemnine - pravica do zasebne lastnine
Pravica do profitne najemnine velja le za nekdanje imetnike stanovanjske pravice in ne tudi za novega najemnika, na katerega preide pravica do sklenitve najemne pogodbe na podlagi 1. odstavka 109. člena SZ-1.
Uporabnik stanovanja mora biti naveden že v najemni pogodbi, sklenjeni s prejšnjim najemnikom, da nanj preide pravica do statusa novega najemnika.
Čeprav družba A.A., ki nastopa kot tretja pogodbena stranka, ni bila ustanovljena, pa so osebe, ki so s Pogodbo prevzele obveznosti in pridobile pravice kot člani civilnopravne družbene pogodbe, te pravice lahko prenesle na kasneje ustanovljeno tožečo stranko, glede na dopise tožene stranke z dne 6. 3. 1998 in 10. 3. 1998 pa je tožena stranka v tak prenos Pogodbe s konkludentnimi ravnanji tudi privolila. Gre torej za odstop pogodbe po 145. členu ZOR. Ker pa je obravnavana pogodba tripartitna je za veljavnost prenosa pogodbe potrebna privolitev vseh pogodbenih strank, torej tudi prve pogodbene stranke.
Glede zatrjevane fiksnosti pogodbe (do 1. 3. 1998) in s tem povezanim zastaranjem tožbenega zahtevka pa je prvostopenjsko sodišče pravilno ugotovilo, da je tožena stranka tožeči stranki že z dopisom z dne 10. 3. 1998 ponudila podaljšanje roka iz pogodbe, saj je v njem obljubljala realizacijo Pogodbe v skladu z razvojnimi plani tožeče stranke in zmožnostmi prezaposlovanja tožene stranke v skladu z dinamiko zapiranja do leta 2000, zaradi česar je tožeča stranka tudi po 1. 3. 1998 utemeljeno pričakovala izpolnitev pogodbenih obveznosti tožene stranke. Vse navedeno o podaljšanju roka izpolnitve Pogodbe velja seveda ob predpostavki, da je s takim podaljšanjem soglašala tudi prva pogodbena stranka, zato bo v ponovljenem postopku prvostopenjsko sodišče moralo presojati tudi to odločilno dejstvo.
Tožeča stranka vtožuje odškodnino zoper toženo stranko zaradi kršitev pogodbenih obveznosti tožene stranke in ne RS. Iz določb Pogodbe, ki jih obsežno citira pritožnik, jasno izhaja, da je šlo za faznost izpolnjevanja Pogodbe.
Evidentno je, da bi bilo mogoče ta odškodninski spor rešiti za toženo stranko in RS na različne načine, zato ne gre za enotna sospornika v smislu 196. člena ZPP, še manj za nujna sospornika, ko bi na pasivni strani lahko nastopala le skupaj, saj za kaj takega ni opore v materialnem pravu.
pogodba o zaposlitvi za določen čas - transformacija - razlog za sklenitev - nadomeščanje odsotnega delavca
Ob sklenitvi pogodbe o zaposlitvi za določen čas s tožnico tožena stranka ni vedela, da bo ena izmed delavk podala redno odpoved pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da je ta delavka prenehala delati pri toženi stranki, tako ne more predstavljati zakonitega razloga za zaposlovanje za določen čas.
Nepremično premoženje, ki je predmet sedanjega spora, v zapuščino po materi ni bilo zajeto, niti iz spisa ne izhaja, da bi bilo v zapuščinskem postopku po materi to premoženje že kakorkoli obravnavano. V takšni situaciji pa tožbenega zahtevka tožnice ni mogoče obravnavati z vidika 224. člena ZD, temveč je potrebno v primeru spora tak zahtevek obravnavati kot lastninsko tožbo.
ZPP člen 339, 339/2, 339/2-12. ZOR člen 60, 61, 109, 110. OZ člen 45, 46, 92, 93. ZKZ člen 19, 19/1, 20, 20/7.
pravnomočno razsojena stvar – res iudicata – ne bis in idem – promet s kmetijskimi zemljišči – odobritev pravnega posla – darilna pogodba – ničnost - izpodbojnost
Sodišče je v prejšnji pravdi v zvezi z vprašanjem neveljavnosti darilne pogodbe presojalo in ugotovilo, da ne obstojijo tedaj zatrjevani razlogi izpodbojnosti darilne pogodbe, in sicer prisila, grožnja in zmota, v zvezi z ničnostjo pa se je ukvarjalo zgolj s trditvijo tožene stranke, da je predmetna darilna pogodba nična, ker naj tožeča stranka ob podpisu pogodbe ne bi imela statusa kmeta. O vprašanju ničnosti obravnavane darilne pogodbe iz razloga, ker naj bi bila le-ta sklenjena brez odobritve v smislu 20. člena ZKZ, pa vsebinsko (še) ni odločalo ter se zatorej pravnomočnost sodbe Okrajnega sodišča v Trebnjem (in načelo ne bis in idem) ne more raztezati tudi na to vprašanje.
ODZ paragraf 1460, 1461, 1462, 1463, 1464, 1479. ZTLR člen 49, 54, 54/1. SPZ člen 212, 213, 217, 217/2, 222. ZZK-1 člen 40, 40/1, 40/1-3. ZPP člen 161, 161/3.
stvarna služnost - varstvo služnosti - nastanek služnosti - priposestvovanje stvarne služnosti - potrebnost in koristnost služnosti - ukinitev služnosti - vknjižba služnosti - podlaga za vknjižbo - ugotovitvena sodba - zemljiškoknjižno dovolilo - pravdni stroški - sosporniki - originaren nastanek služnosti - zahtevek na izstavitev zemljiškoknjižne listine
Za priposestvovanje stvarne služnosti se zahteva izpolnitev zgolj dveh pogojev: 1. da je lastnik gospodujočega zemljišča dejansko izvrševal služnost več kot 20 let in 2. da lastnik služeče stvari temu ni nasprotoval. Potrebnost in koristnost služnosti nista pogoj za njeno priposestvovanje, pač pa sta pomembni pri presoji utemeljenosti (nasprotne) tožbe za ukinitev služnosti. Ker toženca takšnega zahtevka nista postavila, je sodišče ob že ugotovljenih pogojih priposestvovanja služnosti zmotno presojalo njeno opravičljivost in spremenjene okoliščine.
Ker je služnostna pravica nastala originarno (na podlagi priposestvovanja), zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižnega dovolila ni sklepčen.
zavarovalna pogodba o nezgodnem zavarovanju – stopnja invalidnosti – strokovno vprašanje – posledica opustitve založitve predujma za izvedenca
Kakšen je odstotek invalidnosti, je brez dvoma strokovno vprašanje, na katerega mora odgovoriti sodno izvedenec in njegovo sodelovanje je v tem primeru nujno.
Sodišče prve stopnje je ravnalo pravilno, ko je zaradi neplačila predujma izvedbo tega dokaza opustilo. Ker pa je ugotavljanje stopnje invalidnosti dejansko in tudi strokovno vprašanje, je sodišče prve stopnje spoznavno krizo, ki je posledica pomanjkanja ustreznega strokovnega znanja, utemeljeno pripisalo v škodo tožnika, ki nosi dokazno breme glede v tožbi zatrjevane stopnje invalidnosti.
ZZK člen 21, 22, 82, 95, 95/3. ZZK-1 člen 158, 158/2, 158/2-2. ZPP člen 339, 339/2, 339/2-14.
uporaba ZZK in ZZK-1 – čas odločanja sodišča – ugovorni postopek – pritožbene novote - prekluzija
Ker je zemljiškoknjižna referentka o predlogu predlagateljice odločila pred uveljavitvijo ZZK-1, bi moralo sodišče tudi v ugovornem postopku uporabiti določbe ZZK.
Prekluzija glede navajanja novih dejstev in predlaganja novih dokazov je v 92. členu ZZK predpisana le za pritožbeni postopek.
zapustnikovo premoženje – dodatni sklep o dedovanju
S sklepom o dedovanju sodišče odloči o zapustnikovem premoženju, ki ga je imel na dan svoje smrti. Za nepremično premoženje, last zapustnika, velja tisto premoženje, ki je vpisano na zapustnika v času smrti.
URS člen 26. OZ člen 132, 179, 180, 181, 182. ZOR člen 155, 200, 201, 202, 203.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - povrnitev škode – sojenje v razumnem roku – pravno priznana škoda po ZOR in OZ
Nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja v določbah OZ in ZOR ni pravno priznana, priznal jo je šele ZVPSBNO.
zamudna sodba - dopolnitev tožbe - vročitev dopolnitve tožbe – tek roka za odgovor na tožbo v primeru dopolnitve tožbe – možnost sodelovanja v postopku
Dopolnitve tožbe z dne 24.4.2009 toženi stranki sploh ni vročilo, zato se 30-dnevni rok za odgovor na tožbo še ni iztekel. Ker torej vročitev dopolnjene tožbe ni bila opravljena (v spisu ni vročilnice), toženi stranki ni bila dana možnost sodelovanja v postopku.
sprememba delodajalca – prenos dejavnosti – upravna odločba
Četudi tožena stranka ni sklenila pravnega posla glede prevzema dejavnosti oziroma prehoda delavcev (ampak je prišlo do prenosa dejavnosti na podlagi odločitve organa lokalne oblasti), je treba šteti, da so izpolnjeni pogoji za spremembo delodajalca po določbi 73. člena ZDR. Tožnica je iz navedenega razloga delo utemeljeno nadaljevala pri novem delodajalcu, ki je od tožene stranke dejavnost vzdrževanja prevzel, in je njen tožbeni zahtevek za vrnitev na delo k toženi stranki neutemeljen.
Konkurenčna klavzula, dogovorjena v pogodbi o zaposlitvi, ne velja (nima učinka med strankama), ker v njej ni določeno denarno nadomestilo za njeno spoštovanje. Določba 3. odstavka 39. člena ZDR kogentno določa, da v primeru, če se denarno nadomestilo za spoštovanje konkurenčne klavzule ne določi s pogodbo o zaposlitvi, potem konkurenčna klavzula ne velja. Ker konkurenčna klavzula ni veljavna, ne zavezuje nobene od strank pogodbe o zaposlitvi in tudi toženca pri izbiri nadaljnje zaposlitve ni omejevala. Toženec z zaposlitvijo pri konkurenčnem podjetju ni kršil pogodbe o zaposlitvi, zato zahtevek za plačilo odškodnine iz tega naslova ni utemeljen.
starostna pokojnina – delna pokojnina – ugotovitev neskladnosti zakona z ustavo – pravna praznina – samozaposleni – prenehanje zavarovanja
Za delavce v delovnem razmerju in za samozaposlene je pogoj, ki mora biti izpolnjen za priznanje pravice do delne pokojnine, prenehanje obveznega zavarovanja za poln delovni čas ter nato zavarovanje za delo z največ polovico polnega delovnega časa.
KZ člen 288, 288/4. ZKP člen 95, 95/1, 96, 96/2, 96/2/1-6, 371, 371/1, 371/1-3, 378, 378/4, 392, 392/1.
kaznivo dejanje krive ovadbe - razlike v kvantiteti in kvaliteti med prijavljenim dejanjem in njegovo opredelitvijo - opravičljiva zmota - zavest o protipravnosti
Pri kaznivem dejanju krive ovadbe po četrtem odstavku 288. člena KZ je treba ločiti med primeri, ko do dejanja kot do spremembe v zunanjem svetu sploh ni prišlo in primeri, ko je do takšnega dejanja sicer prišlo, vendar je to opredeljeno huje ali kot nekaj drugega od tistega, kar se je v resnici zgodilo.