nedovoljen dokaz - preizkus alkoholiziranosti - zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti
Nepravilno izveden postopek preizkusa alkoholiziranosti z alkotestom ima lahko za posledico le nepravilno ugotovljeno dejansko stanje.
Zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti, ki je sestavljen v skladu z ZUP, je javna listina in pomeni dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim so bile dane pripombe, da niso pravilno sestavljeni.
pogodba o delu – podjemna pogodba – pravica do znižanja plačila – odstop od pogodbe zaradi napak
Do znižanja plačila zaradi napak dela je upravičen naročnik le tedaj, če ima izvršeni posel tako napako, ki se jo da odpraviti, pa jo izvajalec kljub naročnikovi zahtevi ne odpravi (639. člen OZ). Pritožbeni očitki glede opravljanega dela pa bolj kažejo na pravico do izbire pravne sankcije utemeljenega odstopa od pogodbe (638. člen OZ).
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravno priznana škoda – nepremoženjska škoda zaradi kršitve pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja
Škoda, ki nastane zaradi kršitve pravice do sojenja v razumnem roku, je pravno priznana le v okviru zaprtega kraja pravno priznanih tipov škode. Kot samostojna škodna oblika pa ob sprejemu ZVPSBNO ni bila priznana in takšne razlage ne omogoča niti uporaba anologije.
upravičen izostanek z naroka – nova dejstva in dokazi – umik dokaznega predloga
Nesprejemljivo je stališče, da je toženec iz naroka neopravičeno izostal, ker je splošno znano dejstvo, da vročina v roku 24 ur pade na kolikor toliko normalno raven, ki dopušča prisotnost na naroku. Ni mogoče pritrditi takšnemu stališču, tudi zato ne, ker ravno zdravniško potrdilo kaže nasprotno. Glede na njegovo zdravstveno stanje je zdravnica ocenila, da se toženec obravnave dne 18. 12. 2006 ne bo mogel udeležiti in tudi predlaga njeno preložitev. To pa pomeni, da je sodišče prve stopnje zmotno štelo toženčevo odsotnost iz naroka za neopravičljivo.
Če se dokazni predlog umakne, se šteje, kot da ni bil vložen. Dokazni predlog se lahko na novo predlaga, vendar le pod pogojem, da ga stranka brez svoje krivde ni mogla predlagati pravočasno (286. člen ZPP).
Ker je sodišče prve stopnje poleg tožnice zaslišalo ključno pričo, ki je vedela največ povedati tako o okoliščinah, v katerih se je oblikoval predlog tožnici v podpis ponujene poravnave, kakor tudi o tožničinem odločanju za podpis le-te, izpovedbi te priče pa je sodišče prve stopnje v bistvenem sledilo, se je tudi po prepričanju sodišča druge stopnje kot nepotrebno izkazalo zaslišanje ostalih vlagateljev, ki so sicer sodelovali pri dogovarjanjih s toženko, ne pa tudi v postopku neposrednega odločanja tožnice za podpis sporne poravnave. Z zavrnitvijo nekaterih po tožnici predlaganih dokazov sodišče prve stopnje tožnici ni odvzelo možnosti dokazovanja pravno relevantnih dejstev, saj je ta dejstva na podlagi izpovedbe tožnice in njenega moža v bistvenem štelo za dokazana.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - odškodninska terjatev za škodo povzročeno s kaznivim dejanjem - zastaranje odškodninskega zahtevka
Nedvomno je, da je bila škoda povzročena tožnici za nepravilno vožnjo zavarovanca tožene stranke, ki je bil tudi obsojen zaradi kaznivega dejanja, katerega pregon zastara, kot je ugotovilo sodišče prve stopnje, v petih letih. Res pa je, da v kazenskem postopku, kljub temu, da se je v pravdnem postopku ugotovila huda telesna poškodba, tožnica ni imela statusa oškodovanke. Po mnenju pritožbenega sodišča sodišče prve stopnje v tem delu ni pravilno uporabilo določbe 377. čl. ZOR. Ta določba ureja položaj, ko je ob predhodnem vprašanju, temelju odškodninske odgovornosti, ugotovljeno v kazenskem postopku. Za civilno sodišče pomeni, da je vezano na obseg kazenske sodbe in da lahko samo ugotavlja, da je bila škoda storjena s kaznivim dejanjem le izjemoma, kadar kazensko sodišče o tem ni moglo odločati (npr. ker je storilec umrl ali duševno zbolel med kazenskim postopkom) in je potrebna ta odločitev zaradi pravilne uporabe materialnega prava.
ODŠKODNINSKO PRAVO – USTAVNO PRAVO – MEDNARODNO PRAVO ČLOVEKOVIH PRAVIC
VSL0055961
EKČP člen 6, 6/1, 13, 41. OZ člen 179.
pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja - sojenje v nerazumnem roku - pravica do učinkovitega pravnega sredstva - osebnostne pravice - denarna odškodnina - pravno priznana škoda - neposredna uporabljivost EKČP
Kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pravica do učinkovitega pravnega sredstva in pravica do enakosti pred zakonom niso osebnostne pravice, zato se tožnica tožnica ne more opirati na določbo 179. člena OZ, ki priznava denarno odškodnino za duševne bolečine zaradi okrnitve osebnostne pravice.
Določbe EKČP (1. odstavek 6. člena, 13. člen in 41. člen) niso neposredno izvršljive oziroma jih ni mogoče direktno uporabiti v konkretni zadevi, temveč terjajo nadaljnje notranjepravno zakonodajno urejanje.
povrnitev škode - višja sila – deževje s poplavami – substanciran dokazni predlog – novo izvedensko mnenje
Intenzivne in dolgotrajne padavine je v daljšem časovnem razdobju mogoče pričakovati in tako odkloniti posledice morebitnih poplav s primerno zgrajeno in vzdrževalno kanalizacijo. Toženka se zato ne more sklicevati na to, da je bil škodni dogodek nepričakovan in nepreprečljiv.
kraja vozila - zavarovalna pogodba - zavarovanje avtomobilskega kaska
I. odst. 950. čl. OZ določa, da je zavarovanec dolžan storiti predpisane in dogovorjene ukrepe, ki so potrebni, da se prepreči nastanek zavarovalnega primera.Tega pa zavarovanec s tem, ko je pustil ključe v odklenjenem avtomobilu, ni storil.
Ravnanje tožnice, ki je v skladu z navodili sodišča bolj natančno opredelila stanovanje, odkup katerega zahteva s tožbo, ne predstavlja spremembe tožbe, saj ne gre za spremembo istovetnosti zahtevka, povečanje zahtevka ali uveljavljanje drugega zahtevka poleg obstoječega.
ZZK-1 člen 27/1, 27/2, 29/2, 39, 40/1- 8, 63, 148. ZGO-1 člen 146/3, 152, 153, 154, 155, 158, 159/1. ZUP člen 224/1, 224/2, 224/2-3.
zaznamba posebnih prepovedi – vpis v zemljiško knjigo po uradni dolžnosti – zaznamba na podlagi izvršljive inšpekcijske odločbe
O dovolitvi vpisa zaznambe posebnih prepovedi iz 158. člena ZGO-1 odloča zemljiškoknjižno sodišče po uradni dolžnosti na podlagi izvršljive (in ne dokončne) inšpekcijske odločbe.
Upravni spor v zvezi z upravnim postopkom za preveritev pogojev zaščitenosti kmetije in zapuščinski postopek nista postopka, v katerih bi sodišče odločalo o pridobitvi, spremembi ali prenehanju stvarne pravice na nepremičnini. Zato ni pogojev za zaznambo spora.
materialno procesno vodstvo – zastopanje po odvetniku – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje
Dolžnost sodišča, da opravi materialno procesno vodstvo, velja ne glede na to, ali ima stranka v sporu pooblaščenca odvetnika.
stroški začasnega zastopnika – delež zakoncev na skupnem premoženju
Stroški začasnega zastopnika so namreč le del pravdnih stroškov in delijo usodo ostalih pravdnih stroškov – odločitev o tem, katera pravdna stranka jih je dolžna nositi in koliko, je skladno s 154. členom ZPP odvisna od končnega uspeha pravdnih strank v postopku.
motenje soposesti – dotedanji način izvrševanja posesti – izrecna preprečitev ali ovira prehoda po spornem delu nepremičnine – onemogočen prehod - odklonitev odmika avta
Čeprav je tožnica sporno vožnjo opravila izredno poredko (okrog trikrat letno) in le takrat, kadar je morala pripeljati kakšno večjo ali težjo stvar na svoje zemljišče, in čeprav do obravnavanega trenutka nikdar od tožencev ni zahtevala odstranitev tam postavljene ovire za dostop, je dejstvo, da nikdar do takrat ni te vožnje koristila ali imela potrebe jo koristiti, ko bi bil prehod oviran oziroma vsakokrat, ko je po tem delu imela namen voziti, za vožnjo tam ni bilo ovire.
Vloga, s katero upnik predlaga nadaljevanje izvršbe z drugim izvršilnim sredstvom, je vloga v izvršilnem postopku, zato je odvetnik za sestavo take vloge upravičen do plačila storitve po tč. 7 Tar. št. 27 Odvetniške tarife.
redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – reorganizacija
Za presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi je bistveno, da je zaradi združitve oddelkov in ukinitve delovnega mesta tožnice prenehala potreba po opravljanju njenega dela pod pogoji iz pogodbe o zaposlitvi. Dejstvo, da potreba po delu, ki ga je opravljala, ni prenehala v celoti, ampak se sedaj delno opravlja na drugem delovnem mestu, ne vpliva na presojo zakonitosti odpovedi, saj sodišče nima pooblastila ocenjevati, ali je bila reorganizacija potrebna.