• Najdi
  • 1
  • od 28
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sodba II Cp 1705/2009
    30.9.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0054952
    OZ člen 353, 353/1, 367, 367/1.
    zastaranje terjatev – pretrganje zastaranja – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
    V predmetni zadevi zastaranja ni ugotavljati po 353. členu OZ, ker je bila v kazenski zadevi izdana zavrnilna sodba. V primeru zavrnilne (ali oprostilne) kazenske sodbe je treba uporabiti določbo 367. člena OZ, po kateri se šteje, da je bilo zastaranje pretrgano že s prvo tožbo, če je bil v kazenskem postopku priglašen premoženjskopravni zahtevek, tožba pred pravdnim sodiščem pa je bila vložena v treh mesecih potem, ko je kazensko sodišče izdalo pravnomočno zavrnilno (ali oprostilno) kazensko sodbo in z njo oškodovanca napotilo, naj svojo prijavljeno terjatev uveljavlja v pravdnem postopku.
  • 2.
    VSL sklep I Cp 2414/2009
    30.9.2009
    DEDNO PRAVO
    VSL0058783
    ZD člen 163. ZPP člen 350, 350/2, 353.
    sklep o dedovanju – preizkus sklepa po uradni dolžnosti
    Kolikor gre za odločanje po načelu pravičnosti, je pravično to, kar glede dedovanja določa ZD.
  • 3.
    VSL sklep I Cp 2558/2009
    30.9.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – NEPRAVDNO PRAVO
    VSL0055936
    ZPP člen 249.
    delitev skupnega premoženja - plačilo za delo izvedenca
    Udeleženca sodišču nista sporočila, da nimata več interesa za delitev skupnega premoženja, zaradi česar je izvedenec izdelal izvedensko mnenje. Glede na navedeno se ne moreta uspešno sklicevati na vsebino sklepa, v katerem je sodišče zapisalo, da bo predlog štelo za umaknjenega, v kolikor udeleženec v roku ne bo založil ustreznega predujma.
  • 4.
    VSL sodba II Cp 1876/2009
    30.9.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0055011
    URS člen 26. OZ člen 299, 299/1, 347, 347/1, 365, 378, 378/1, 380, 380/1. ZOR člen 277, 277/1, 278, 278/1, 324, 324/1, 372, 372/1, 388.
    zamuda dolžnika – zamudne obresti – pretrganje zastaranja
    Zahtevane zamudne obresti ne predstavljajo škode zaradi nedopustnega ravnanja države (nepravilne odprave upravne odločbe, s katero je bila tožniku odvzeta pravica do dodatka za posebno invalidnost). Obveznost plačila zamudnih obresti izhaja iz objektivnega stanja zamude tožene stranke in je neodvisna od tega, ali je tožniku zaradi tega nastala kakšna škoda oziroma ali je ravnanju tožene stranke mogoče pripisati protipravnost.

    Tožnik je, da bi se ugotovila njegova terjatev nasproti toženi stranki (ki zajema tako glavnico kot obresti), vložil tožbo v upravnem sporu, potem pa še pritožbo zoper sodbo upravnega sodišča, s čimer je dosegel pretrganje zastaranja.
  • 5.
    VSL sodba I Cp 2311/2009
    30.9.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0058791
    ZPP 319. OZ 104, 104/1, 104/4, 111, 131.
    ugovor pobota - pobotni ugovor - nasprotna tožba - obstoj terjatve - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - pravočasnost izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - fiksna obveznost - razveza pogodbe po samem zakonu - pravne posledice razveze pogodbe - vračilo danega - neupravičena obogatitev - povrnitev škode - pravnomočnost - dajatveni zahtevek
    Če tožena stranka ugotovitve o obstoju tožnikove terjatve ne izpodbija v pritožbenem postopku, postane ta pravnomočna kot sestavni del dajatvenega zahtevka.

    Če je bilo na podlagi razdrte pogodbe nekaj dano, ima pogodbenik (tudi pogodbi nezvesta stranka) pravico to zahtevati nazaj. Pogodbi zvesta stranka pa ima pravico do povrnitve škode, če so izpolnjene vse predpostavke odškodninske obveznosti njenega sopogodbenika.
  • 6.
    VSL sodba I Cp 1537/2009
    30.9.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0056725
    ZOR člen 10, 66, 66/1. ZZZDR člen 58, 58/2. ZTLR člen 23, 24.
    svoboda urejanja obligacijskih razmerij – pridobitev lastninske pravice – vlaganja v nepremičnino – pravni posel – razdelitev skupnega premoženja – nastanek obveznosti – pogodba – sklenitev pogodbe – napake volje – navidezna pogodba
    Ni pravne podlage, ki bi preprečevala veljavnost sklenjenega dogovora, da je prva toženka z vlaganjem v hišo pridobila lastninsko pravico, delež na skupnem premoženju pa sta pogodbenika dogovorila glede na skupni prispevek k nastanku vsega premoženja in nato nepremičnine v naravi tudi razdelila (10. člen ZOR).
  • 7.
    VSL sklep I Cp 2726/2009
    30.9.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0055941
    ZPP člen 19, 32, 481.
    stvarna pristojnost – gospodarski spor – plačilo uporabnine
    Glede na to, da tožnica (samoupravna lokalna skupnost) zahteva plačilo uporabnine na podlagi neupravičene obogatitve za obdobje, ko je toženka že imela status samostojne podjetnice in je v poslovnem prostoru opravljala pridobitno dejavnost, gre za gospodarski spor.
  • 8.
    VSL sklep I Cp 2807/2009
    30.9.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0058076
    OZ člen 131, 131/1, 131/2.
    objektivna odškodninska odgovornost - odsotnost razlogov o odločilnih dejstvih
    Pomanjkanje sleherne obrazložitve o zatrjevani objektivni odgovornosti onemogoča preizkus izpodbijane sodbe in gre za kršitev določb postopka po 14. točki 2. odstavka 339. člena ZPP.

    V določbi 131. člena OZ, ki na splošno ureja odškodninsko odgovornost, sta dve obliki odgovornosti, in sicer je v 1. odstavku predvidena krivdna ali subjektivna odgovornost, v 2. odstavku pa objektivna odgovornost po načelu vzročnosti. Primarna je krivdna odgovornost, objektivna odgovornost pa je podana izjemoma, in sicer zaradi stvari in dejavnosti, ki so tako nevarne, da jih kljub zadostni skrbnosti ni mogoče nadzorovati oziroma nevarnosti ni mogoče odkloniti, ne pa za vse nevarnosti, ki se jim izpostavlja človek v vsakdanjem življenju ali delu.
  • 9.
    VSL sklep II Cp 2157/2009
    30.9.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0054963
    ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/1.
    sprememba tožbe – ekonomičnost postopka
    V interesu ekonomičnosti postopka je treba preprečiti spreminjanje tožbe proti volji tožene stranke takrat, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave veze.

    tekst :

    Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se dopusti sprememba tožbe, kot je postavljena v vlogah z dne 16.3.2009 in 16.4.2009.

    O b r a z l o ž i t e v :

    Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sprememba tožbe, kot je postavljena v vlogah dne 16.3.2009 in 16.4.2009, ne dopusti.

    Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki najprej opisuje potek postopka v zvezi s predlagano spremembo tožbe. Navaja, da je sodišče na naroku dne 2.3.2009 razširitev dovolilo in prestavilo narok, na glavni obravnavi dne 16.4.2009 pa se je sodnica odločila, da bo razširjeni zahtevek zavrgla. Pooblaščenko je presenetila vsebina obrazložitve pisnega odpravka sklepa, iz katerega je razbrati, da je sodišče sprejelo sklep zato, ker bi razširitev tožbenega zahtevka podaljšala dokazovanje in cel postopek in je ekonomsko nesmotrna. Vsi zahtevki imajo isto pravno in dejansko osnovo, torej bi se morali obravnavati skupaj. Obrazložitev sodišča prve stopnje ne opravičuje podlage za sklep. Sodišče je namreč dolžno ravnati po načelu ekonomičnosti postopka in razširjeni zahtevek še ni zastaral, zato bo vložena vsaj ena tožba, če ne dve. Sodišče trdi, da je sklep sprejelo zaradi načela ekonomičnosti postopka, hkrati sta stranki prisiljeni, prav zaradi tega sklepa, vložiti novo tožbo. Sodišče bi lahko svoje stališče povedalo že na naroku 2.3.2009 in ne bi strankama vlivalo upanja, da bo zahtevek v celoti rešen v tem postopku. Tožeča stranka predlaga, da sodišče sklep razveljavi, vrne zadevo v prejšnje stanje in nadaljuje s postopkom na prvi stopnji.

    Pritožba je utemeljena.

    V skladu s 184. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe, v nadaljevanju ZPP) lahko tožeča stranka do konca glavne obravnave spremeni tožbo. V skladu s 185. členom ZPP pa je za spremembo, potem ko je tožba vročena toženi stranki potrebna njena privolitev, vendar lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.

    Pritožba utemeljeno opozarja na načelo ekonomičnosti postopka, ki zahteva, da se, kadar je to mogoče, v postopku omogoči dokončna rešitev spora. To je v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj mora v nasprotnem primeru tožnik vložiti novo tožbo. V interesu ekonomičnosti postopka je potrebno preprečiti spreminjanje tožbe proti volji tožene stranke takrat, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave veze, kar pa v konkretnem primeru ne drži. Razlogi sodišča prve stopnje, da dovolitev spremembe tožbe ni ekonomsko smotrna, bi bili utemeljeni, če bi se postopek približeval koncu, niso pa utemeljeni v konkretni zadevi, ko je bil opravljen šele prvi narok za glavno obravnavo in ko je pred tem sodišče samo združilo v skupno obravnavanje zadevi obeh tožnikov, sicer temelječi na različnih pravnih podlagah. Ker je torej v konkretni zadevi dovolitev spremembe tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je spremembo tožbe dovolilo (3. točka 365. člena ZPP).
  • 10.
    VSL sklep II Cp 2007/2009
    30.9.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0054999
    ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1. ZST člen 13, 13/1, 13/3.
    predhodno vprašanje – reševanje predhodnega vprašanja - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja
    Sodišče lahko predhodno vprašanje reši samo ali pa sklene, da ga samo ne bo reševalo (1. odstavek 13. člena ZPP). Samo v drugem primeru mora postopek tudi prekiniti. Predvsem ne sme samo reševati tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom, v ostalih primerih pa se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen URS in 6. člen EKČP).
  • 11.
    VSL sklep I Cp 2803/2009
    30.9.2009
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0054993
    ZIZ člen 272.
    začasna odredba – zemljiškoknjižno stanje
    Za utemeljenost izdaje začasne odredbe ni odločilno trenutno zemljiškoknjižno stanje (ujemanje podatkov izpodbijanega sklepa s sedanjim zemljiškoknjižnim stanjem), ker to ni v presoji pravdnega, temveč zemljiškoknjižnega sodišča.
  • 12.
    VSL sodba I Cp 2602/2009
    30.9.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL0054986
    ZVCP člen 23. OZ člen 154, 154/2.
    soodgovornost oškodovanca – alkoholiziranost voznika
    Pri ugotavljanju soodgovornosti udeležencev prometne nezgode na podlagi 2. odst. 154. člena OZ v konkretnem primeru ne gre brez tehtanja kršitev, ki se očitajo udeležencema prometne nesreče.
  • 13.
    VSL sklep II Cp 2027/2009
    30.9.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0055014
    ZPP člen 154, 154/1.
    stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke – pravdni stroški – načelo uspeha
    Uspeh tožeče stranke v obravnavani pravdi po višini tožbenega zahtevka je 50% in sodišče prve stopnje je pri odločitvi o stroških postopka pravilno upoštevalo le ta uspeh stranke. Odgovornost toženca za vtoževano škodo je po temelju temeljila že na pravnomočni obsodilni kazenski sodbi, zato z ugotavljanjem temelja tožbenega zahtevka v tej pravdi ni bilo posebnih stroškov. Poleg tega toženec v postopku tudi ni zatrjeval morebitnega soprispevka tožnice k nastali škodi.
  • 14.
    VSL sklep II Cp 2045/2009
    30.9.2009
    STVARNO PRAVO
    VSL0054958
    ZTLR člen 14, 16. ZOR člen 210, 219. OZ člen 190, 198.
    nerazdeljena nepremičnina - nerazdeljena solastnina – uporaba solastne stvari - neupravičena pridobitev - uporabnina
    Če nepremičnina ni razdeljena, solastnika ne moreta zahtevati plačila uporabnine za točno določen posamični del nepremičnine od drugega solastnika.
  • 15.
    VSL sodba I Cp 2104/2009
    30.9.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL0059049
    OZ člen 435, 512, 533. SPZ člen 66, 66/3. ZZK-1 člen 243.
    predkupna pravica – razveljavitev pogodbe – kupoprodajna pogodba – darilna pogodba – odsvojitev nepremičnine - preužitek – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
    Ker so bili za odsvojitev nepremičnine odločilni osebni elementi med pogodbenima strankama, delno pa je šlo tudi za darilo, zahtevek po 512. čl. OZ ni utemeljen, saj se predkupna pravica lahko uveljavlja le za odsvojitev stvari s čisto prodajno pogodbo.
  • 16.
    VSL sklep II Cp 2665/2009
    30.9.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0058821
    ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318/3, 318/4, 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
    zamudna sodba – dokazovanje – nasprotje med dejstvi in predloženimi dokazi – zavrnilna zamudna sodba – glavna obravnava
    Če sodišče ugotovi, da je podano nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in dokazi, ki jih je predložil tožnik, ne sme izdati niti zavrnilne niti ugodilne zamudne sodbe, pač pa mora opraviti glavno obravnavo.
  • 17.
    VSL sklep II Cp 3188/2009
    30.9.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO – STVARNO PRAVO – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0058827
    ZPP člen 185, 186, 426.
    varstvo služnosti – varstvo posesti - zahtevek za prepoved posegov v služnost – zahtevek za prepoved posegov v posest – kumulacija zahtevkov – postopek v pravdi zaradi motenja posesti - druga vrsta postopka – sprememba tožbe - začasna odredba – vezanost sodišča na izdano začasno odredbo
    Četudi sta zahtevka za prepoved posegov v služnost in prepoved posegov v posest v medsebojni zvezi in temeljita na istem ali podobnem dejanskem stanju, je v postopku o motenju posesti potrebno uporabiti določila posebnega dela postopka ZPP, zato sprememba tožbe ni dopustna.

    Sodišče je vezano na izdano začasno odredbo.
  • 18.
    VSL sodba II Cp 2386/2009
    30.9.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0054970
    ZKP člen 542, 542/1, 542/3.
    odškodnina zaradi nezakonitega odvzema prostosti - pripor
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da bi policijo ali sodišče obvestil o tem, kje živi. Tako je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko je odpotoval v tujino v času, ko je tekel zoper njega kazenski postopek, oviral potek kazenskega postopka in je bilo za nemoteno izvedbo le tega nujno potrebno, da se je zoper njega odredil pripor. Tako je tudi pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je tožnik po določbi 3. odstavka 542. člena ZKP izgubil pravico do odškodnine, ker je s svojim nedovoljenim ravnanjem sam povzročil, da je sodišče zoper njega upravičeno odredilo pripor.
  • 19.
    VDSS sodba Pdp 476/2009
    30.9.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005191
    ZDR člen 184, 184/2. OZ člen 131, 131/1. ZVis člen 56. Statut Univerze v Mariboru člen 255, 255/4.
    odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – protipravnost – nezakonita odločba – obrazložitev odločbe
    Dejstvo, da so bile odločbe o zavrnitvi vloge tožnika za izvolitev v naziv rednega profesorja v upravnem sporu razveljavljene, ker tožena stranka za zavrnitev ni navedla vsebinskih razlogov, kaže na to, da je bilo njeno ravnanje protipravno. Vendar protipravnost ravnanja še ne pomeni, da je podana tudi krivda. Glede na to, da tožena stranka o izvolitvi v naziv rednega profesorja ni mogla odločati drugače kot s tajnim glasovanjem, rezultatov glasovanja pa ni mogla obrazložiti drugače kot s tehničnimi podatki o volitvah, njeno ravnanje ni krivdno in za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ni odškodninsko odgovorna.
  • 20.
    VSL sklep I Cp 2582/2009
    30.9.2009
    DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0055937
    ZD člen 99/1.
    preklic oporoke – oblika preklica - oblikovalni zahtevek – ugotovitveni zahtevek – procesne kršitve – odsotnost stranke na naroku
    Oporočiteljeva izjava, da razveljavlja svojo oporoko, mora biti podana v obliki, v kateri se lahko napravi oporoka, zato je treba pri presoji veljavnosti take izjave uporabiti enaka pravila kot pri presoji veljavnosti oporoke. Ker tožnica veljavnost izjave utemeljuje z oporočiteljevo nesposobnostjo za razsojanje, kar je upoštevajoč 1. odstavek 61. čl. ZD razlog za razveljavitev oporoke, bi veljalo zahtevek postaviti kot oblikovalni zahtevek. Vendar pa sodna praksa pri tem ni striktna. Tudi v primeru uveljavljanja oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje (enako kot pri uveljavljanju napak v obliki – 62. čl. ZD) dopušča oblikovanje ugotovitvenih zahtevkov o neveljavnosti oporoke.
  • 1
  • od 28
  • >
  • >>