• Najdi
  • 1
  • od 28
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sodba I Cp 2104/2009
    30.9.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL0059049
    OZ člen 435, 512, 533. SPZ člen 66, 66/3. ZZK-1 člen 243.
    predkupna pravica – razveljavitev pogodbe – kupoprodajna pogodba – darilna pogodba – odsvojitev nepremičnine - preužitek – vzpostavitev prejšnjega zemljiškoknjižnega stanja
    Ker so bili za odsvojitev nepremičnine odločilni osebni elementi med pogodbenima strankama, delno pa je šlo tudi za darilo, zahtevek po 512. čl. OZ ni utemeljen, saj se predkupna pravica lahko uveljavlja le za odsvojitev stvari s čisto prodajno pogodbo.
  • 2.
    VDSS sodba Pdp 579/2009
    30.9.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005225
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog
    Sprememba organizacije dela, ki dve delovni mesti združi, predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pred reorganizacijo veljavnih pogodb o zaposlitvi prenehala.
  • 3.
    VSL sodba II Cp 1705/2009
    30.9.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0054952
    OZ člen 353, 353/1, 367, 367/1.
    zastaranje terjatev – pretrganje zastaranja – odškodninska terjatev za škodo, povzročeno s kaznivim dejanjem
    V predmetni zadevi zastaranja ni ugotavljati po 353. členu OZ, ker je bila v kazenski zadevi izdana zavrnilna sodba. V primeru zavrnilne (ali oprostilne) kazenske sodbe je treba uporabiti določbo 367. člena OZ, po kateri se šteje, da je bilo zastaranje pretrgano že s prvo tožbo, če je bil v kazenskem postopku priglašen premoženjskopravni zahtevek, tožba pred pravdnim sodiščem pa je bila vložena v treh mesecih potem, ko je kazensko sodišče izdalo pravnomočno zavrnilno (ali oprostilno) kazensko sodbo in z njo oškodovanca napotilo, naj svojo prijavljeno terjatev uveljavlja v pravdnem postopku.
  • 4.
    VSL sklep II Cp 2045/2009
    30.9.2009
    STVARNO PRAVO
    VSL0054958
    ZTLR člen 14, 16. ZOR člen 210, 219. OZ člen 190, 198.
    nerazdeljena nepremičnina - nerazdeljena solastnina – uporaba solastne stvari - neupravičena pridobitev - uporabnina
    Če nepremičnina ni razdeljena, solastnika ne moreta zahtevati plačila uporabnine za točno določen posamični del nepremičnine od drugega solastnika.
  • 5.
    VSL sodba II Cp 2386/2009
    30.9.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0054970
    ZKP člen 542, 542/1, 542/3.
    odškodnina zaradi nezakonitega odvzema prostosti - pripor
    Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da tožnik ni dokazal, da bi policijo ali sodišče obvestil o tem, kje živi. Tako je pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je tožnik s tem, ko je odpotoval v tujino v času, ko je tekel zoper njega kazenski postopek, oviral potek kazenskega postopka in je bilo za nemoteno izvedbo le tega nujno potrebno, da se je zoper njega odredil pripor. Tako je tudi pravilna ocena sodišča prve stopnje, da je tožnik po določbi 3. odstavka 542. člena ZKP izgubil pravico do odškodnine, ker je s svojim nedovoljenim ravnanjem sam povzročil, da je sodišče zoper njega upravičeno odredilo pripor.
  • 6.
    VDSS sodba Pdp 476/2009
    30.9.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005191
    ZDR člen 184, 184/2. OZ člen 131, 131/1. ZVis člen 56. Statut Univerze v Mariboru člen 255, 255/4.
    odškodninska odgovornost – krivdna odgovornost – protipravnost – nezakonita odločba – obrazložitev odločbe
    Dejstvo, da so bile odločbe o zavrnitvi vloge tožnika za izvolitev v naziv rednega profesorja v upravnem sporu razveljavljene, ker tožena stranka za zavrnitev ni navedla vsebinskih razlogov, kaže na to, da je bilo njeno ravnanje protipravno. Vendar protipravnost ravnanja še ne pomeni, da je podana tudi krivda. Glede na to, da tožena stranka o izvolitvi v naziv rednega profesorja ni mogla odločati drugače kot s tajnim glasovanjem, rezultatov glasovanja pa ni mogla obrazložiti drugače kot s tehničnimi podatki o volitvah, njeno ravnanje ni krivdno in za škodo, ki jo je tožnik utrpel, ni odškodninsko odgovorna.
  • 7.
    VSL sodba II Cp 1876/2009
    30.9.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0055011
    URS člen 26. OZ člen 299, 299/1, 347, 347/1, 365, 378, 378/1, 380, 380/1. ZOR člen 277, 277/1, 278, 278/1, 324, 324/1, 372, 372/1, 388.
    zamuda dolžnika – zamudne obresti – pretrganje zastaranja
    Zahtevane zamudne obresti ne predstavljajo škode zaradi nedopustnega ravnanja države (nepravilne odprave upravne odločbe, s katero je bila tožniku odvzeta pravica do dodatka za posebno invalidnost). Obveznost plačila zamudnih obresti izhaja iz objektivnega stanja zamude tožene stranke in je neodvisna od tega, ali je tožniku zaradi tega nastala kakšna škoda oziroma ali je ravnanju tožene stranke mogoče pripisati protipravnost.

    Tožnik je, da bi se ugotovila njegova terjatev nasproti toženi stranki (ki zajema tako glavnico kot obresti), vložil tožbo v upravnem sporu, potem pa še pritožbo zoper sodbo upravnega sodišča, s čimer je dosegel pretrganje zastaranja.
  • 8.
    VSC sklep I Ip 446/2009
    30.9.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - PRAVO DRUŽB - STATUSNO PRAVO
    VSC0002608
    ZIZ člen 42, 42/3. ZGD člen 416, 417. ZGD-1 člen 481, 482. OZ člen 14, 55, 55/1, 73, 73/1, 75. ZN člen 48.
    potrdilo o izvršljivosti - potrdilo o pravnomočnosti - odgovornost za obveznosti družbe - prenos poslovnega deleža - oblika notarskega zapisa - oblika pooblastila - ničnost pooblastila - ničnost pogodbe - razveljavitev potrdila o pravnomočnosti
    Določba II. odst. 42. čl. ZIZ se smiselno uporablja tudi za razveljavitev potrdila o pravnomočnosti. V primeru napačnega vročanja je potrebno potrdilo o pravnomočnosti razveljaviti, saj sodna odločba ni mogla postati pravnomočna in izvršljiva.

    Pogodba o prenosu poslovnega deleža, sklenjena po pooblaščencu v obliki notarskega zapisa, pri čemer pooblastilo za njeno sklenitev ni v obliki notarskega zapisa, je nična,v kolikor ni izkazana kasnejša odobritev pooblastila s strani zastopane stranke. Vprašanje ničnosti pogodbe o prenosu poslovnega deleža je v izvršilnem postopku mogoče reševati kot predhodno vprašanje.
  • 9.
    VSL sklep I Cp 2803/2009
    30.9.2009
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0054993
    ZIZ člen 272.
    začasna odredba – zemljiškoknjižno stanje
    Za utemeljenost izdaje začasne odredbe ni odločilno trenutno zemljiškoknjižno stanje (ujemanje podatkov izpodbijanega sklepa s sedanjim zemljiškoknjižnim stanjem), ker to ni v presoji pravdnega, temveč zemljiškoknjižnega sodišča.
  • 10.
    VSL sodba II Cp 2488/2009
    30.9.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0058814
    ZOR člen 70, 70/1, 90, 104, 104/1. ZIZ člen 249, 250. OZ člen 55, 55/1, 75.
    pooblastilo – overjeno pooblastilo – zavarovanje terjatve – notarski zapis – ničnost pooblastila – izpodbojnost pooblastila
    Pooblastilo, ki je bilo le overjeno, ne pa sestavljeno v obliki notarskega zapisa, ni nično, temveč le izpodbojno.
  • 11.
    VSL sodba I Cp 2311/2009
    30.9.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - POGODBENO PRAVO
    VSL0058791
    ZPP 319. OZ 104, 104/1, 104/4, 111, 131.
    ugovor pobota - pobotni ugovor - nasprotna tožba - obstoj terjatve - prenehanje pogodbe zaradi neizpolnitve - pravočasnost izpolnitve kot bistvena sestavina pogodbe - fiksna obveznost - razveza pogodbe po samem zakonu - pravne posledice razveze pogodbe - vračilo danega - neupravičena obogatitev - povrnitev škode - pravnomočnost - dajatveni zahtevek
    Če tožena stranka ugotovitve o obstoju tožnikove terjatve ne izpodbija v pritožbenem postopku, postane ta pravnomočna kot sestavni del dajatvenega zahtevka.

    Če je bilo na podlagi razdrte pogodbe nekaj dano, ima pogodbenik (tudi pogodbi nezvesta stranka) pravico to zahtevati nazaj. Pogodbi zvesta stranka pa ima pravico do povrnitve škode, če so izpolnjene vse predpostavke odškodninske obveznosti njenega sopogodbenika.
  • 12.
    VSL sklep I Cp 2414/2009
    30.9.2009
    DEDNO PRAVO
    VSL0058783
    ZD člen 163. ZPP člen 350, 350/2, 353.
    sklep o dedovanju – preizkus sklepa po uradni dolžnosti
    Kolikor gre za odločanje po načelu pravičnosti, je pravično to, kar glede dedovanja določa ZD.
  • 13.
    VSL sklep I Cp 2745/2009
    30.9.2009
    DEDNO PRAVO
    VSL0054979
    ZPVAS člen 8, 13. ZDen člen 74.
    dedovanje denacionaliziranega premoženja – uporaba Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti
    Če je bilo premoženje zapustniku vrnjeno s pravnomočnim sklepom v denacionalizacijskem postopku na prvi stopnji pred uveljavitvijo ZPVAS, se za dedovanje uporabljajo določila ZDen in ZD in ne poseben režim dedovanja, kot ga ureja ZPVAS.
  • 14.
    VSL sklep II Cp 2635/2009
    30.9.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0055019
    ZPP člen 32, 32/1, 44, 44/3. ZST-1 člen 31, 31/1, 31/2, 32, 32/2, 34, 34/5.
    ugotovitev vrednosti spornega predmeta – spor o pristojnosti
    Zoper sklep, izdan na podlagi 3. odst. 44. člena ZPP, ni posebne pritožbe. Če se je sodišče zaradi previsoke ali prenizke vrednosti izreklo za nepristojno, se sklep s katerim je sodišče odredilo vrednost spornega predmeta, lahko izpodbija v pritožbi zoper sklep o nepristojnosti.
  • 15.
    VSL sklep II Cp 2157/2009
    30.9.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0054963
    ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/1.
    sprememba tožbe – ekonomičnost postopka
    V interesu ekonomičnosti postopka je treba preprečiti spreminjanje tožbe proti volji tožene stranke takrat, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave veze.

    tekst :

    Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se dopusti sprememba tožbe, kot je postavljena v vlogah z dne 16.3.2009 in 16.4.2009.

    O b r a z l o ž i t e v :

    Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sprememba tožbe, kot je postavljena v vlogah dne 16.3.2009 in 16.4.2009, ne dopusti.

    Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki najprej opisuje potek postopka v zvezi s predlagano spremembo tožbe. Navaja, da je sodišče na naroku dne 2.3.2009 razširitev dovolilo in prestavilo narok, na glavni obravnavi dne 16.4.2009 pa se je sodnica odločila, da bo razširjeni zahtevek zavrgla. Pooblaščenko je presenetila vsebina obrazložitve pisnega odpravka sklepa, iz katerega je razbrati, da je sodišče sprejelo sklep zato, ker bi razširitev tožbenega zahtevka podaljšala dokazovanje in cel postopek in je ekonomsko nesmotrna. Vsi zahtevki imajo isto pravno in dejansko osnovo, torej bi se morali obravnavati skupaj. Obrazložitev sodišča prve stopnje ne opravičuje podlage za sklep. Sodišče je namreč dolžno ravnati po načelu ekonomičnosti postopka in razširjeni zahtevek še ni zastaral, zato bo vložena vsaj ena tožba, če ne dve. Sodišče trdi, da je sklep sprejelo zaradi načela ekonomičnosti postopka, hkrati sta stranki prisiljeni, prav zaradi tega sklepa, vložiti novo tožbo. Sodišče bi lahko svoje stališče povedalo že na naroku 2.3.2009 in ne bi strankama vlivalo upanja, da bo zahtevek v celoti rešen v tem postopku. Tožeča stranka predlaga, da sodišče sklep razveljavi, vrne zadevo v prejšnje stanje in nadaljuje s postopkom na prvi stopnji.

    Pritožba je utemeljena.

    V skladu s 184. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe, v nadaljevanju ZPP) lahko tožeča stranka do konca glavne obravnave spremeni tožbo. V skladu s 185. členom ZPP pa je za spremembo, potem ko je tožba vročena toženi stranki potrebna njena privolitev, vendar lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.

    Pritožba utemeljeno opozarja na načelo ekonomičnosti postopka, ki zahteva, da se, kadar je to mogoče, v postopku omogoči dokončna rešitev spora. To je v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj mora v nasprotnem primeru tožnik vložiti novo tožbo. V interesu ekonomičnosti postopka je potrebno preprečiti spreminjanje tožbe proti volji tožene stranke takrat, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave veze, kar pa v konkretnem primeru ne drži. Razlogi sodišča prve stopnje, da dovolitev spremembe tožbe ni ekonomsko smotrna, bi bili utemeljeni, če bi se postopek približeval koncu, niso pa utemeljeni v konkretni zadevi, ko je bil opravljen šele prvi narok za glavno obravnavo in ko je pred tem sodišče samo združilo v skupno obravnavanje zadevi obeh tožnikov, sicer temelječi na različnih pravnih podlagah. Ker je torej v konkretni zadevi dovolitev spremembe tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je spremembo tožbe dovolilo (3. točka 365. člena ZPP).
  • 16.
    VSC sklep Cp 389/2009
    30.9.2009
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSC0002512
    ZIZ člen 267, 270.
    začasna odredba - prepoved odtujitve in obremenitve nepremičnine - verjetnost terjatve
    Upnik mora, tudi če predlaga izdajo začasne odredbe tekom pravnega postopka, v predlogu podati trditve, s katerimi izkazuje verjeten obstoj zatrjevane terjatve zoper dolžnico, v zavarovanje katere predlaga začasno odredbo ter za svoje trditve navesti oz. predlagati dokaze.
  • 17.
    VSL sodba II Cp 2945/2009
    30.9.2009
    POGODBENO PRAVO
    VSL0054982
    ZOR člen 557.
    posojilna pogodba – bistvena sestavina posojilne pogodbe
    Rok za vračilo posojila ni bistvena sestavina posojilne pogodbe.

    Posojilodajalec se lahko odloči, da ne bo zahteval vrnitev posojila, kar pa ne dokazuje, da posojilna pogodba ne bi bila sklenjena.
  • 18.
    VSL sklep II Cp 1502/2009
    30.9.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0054989
    ZPP člen 2, 315.
    vmesna sodba – vezanost na tožbeni zahtevek
    Če sodišče oceni, da tožbeni zahtevek glede na podlago ni utemeljen, mora o zadevi odločiti s končno sodbo in ne z vmesno sodbo.
  • 19.
    VSL sklep I Cp 2582/2009
    30.9.2009
    DEDNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0055937
    ZD člen 99/1.
    preklic oporoke – oblika preklica - oblikovalni zahtevek – ugotovitveni zahtevek – procesne kršitve – odsotnost stranke na naroku
    Oporočiteljeva izjava, da razveljavlja svojo oporoko, mora biti podana v obliki, v kateri se lahko napravi oporoka, zato je treba pri presoji veljavnosti take izjave uporabiti enaka pravila kot pri presoji veljavnosti oporoke. Ker tožnica veljavnost izjave utemeljuje z oporočiteljevo nesposobnostjo za razsojanje, kar je upoštevajoč 1. odstavek 61. čl. ZD razlog za razveljavitev oporoke, bi veljalo zahtevek postaviti kot oblikovalni zahtevek. Vendar pa sodna praksa pri tem ni striktna. Tudi v primeru uveljavljanja oporočiteljeve nesposobnosti za razsojanje (enako kot pri uveljavljanju napak v obliki – 62. čl. ZD) dopušča oblikovanje ugotovitvenih zahtevkov o neveljavnosti oporoke.
  • 20.
    VSL sodba II Cp 2465/2009
    30.9.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0055015
    ZPP člen 8, 286b, 286b/1.
    uveljavljanje procesnih kršitev – takojšnje grajanje procesnih kršitev - protokolacija o koncu dokazovanja – neizvedba dokaza brez zavrnitve z dokaznim sklepom – prosta presoja dokazov – obrazložitev sodbe
    Po uveljavitvi pravila o takojšnjem grajanju procesnih kršitev je postal trenutek, ko sodišče razglasi konec dokazovanja, izrazito pomemben procesni trenutek. Tedaj mora stranka opozoriti na morebitne dokaze, ki so bili spregledani. Tožeča stranka je s svojim molkom na neizvedbo dokaza pristala.

    Vselej, kadar posamezne osebe v pravdnem postopku izpovedujejo drugače ali celo nasprotujoče in izključujoče, sodišču ne preostane drugega, kakor da na podlagi notranjega prepričanja sprejme eno od različic. Tega seveda ne stori arbitrarno, temveč mora svoje notranje prepričanje z metodo racionalne argumentacije tako pozunanjiti, da je dokazna ocena sposobna pritožbenega preizkusa.
  • 1
  • od 28
  • >
  • >>