• Najdi
  • 1
  • od 28
  • >
  • >>
  • 1.
    VSL sodba in sklep II Cp 2198/2009
    30.9.2009
    DRUŽINSKO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0059055
    ZZZDR člen 59, 59/2.
    skupno premoženje zakoncev – deleži na skupnem premoženju – opustitev vpisa lastninske pravice v zemljiško knjigo – pravni interes za tožbo – pravočasno navajanje novih dejstev – sprememba katastrskih podatkov nepremičnine – izvršljivost sodbe
    V kolikor zakonca v zemljiški knjigi nista vknjižena kot lastnika nepremičnine, ki sta jo pridobila na podlagi kupoprodajne pogodbe, to na utemeljenost zahtevka v sporu zaradi obsega in deležev na skupnem premoženju ne vpliva. Če bi hotela doseči učinke tudi zoper zemljiškoknjižno lastnico (prodajalko), pa bi morala tožbo vložiti (oz. razširiti) tudi zoper njo.
  • 2.
    VSL sklep I Cp 2414/2009
    30.9.2009
    DEDNO PRAVO
    VSL0058783
    ZD člen 163. ZPP člen 350, 350/2, 353.
    sklep o dedovanju – preizkus sklepa po uradni dolžnosti
    Kolikor gre za odločanje po načelu pravičnosti, je pravično to, kar glede dedovanja določa ZD.
  • 3.
    VSL sklep II Cp 3116/2009
    30.9.2009
    ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0055012
    ZIZ člen 270, 270/4.
    uveljavitev terjatve v tujini – zavarovanje terjatve z začasno odredbo – nevarnost, da bo uveljavitev terjatve onemogočena
    Stvar tožnikove odločitve je, ali bo s sodbo slovenskega sodišča prisojeno terjatev izterjeval v Sloveniji ali v tujini; zavarovanje te terjatve z začasno odredbo pa lahko zahteva le, če bi bilo terjatev v tujini potrebno izterjevati, ne pa tudi v primeru, ko je uveljavljanje terjatve v tujini stvar njegove izbire.
  • 4.
    VSL sodba II Cp 2070/2009
    30.9.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO – STVARNO PRAVO
    VSL0054992
    OZ člen 131, 131/1, 198.
    verzija – odškodnina zaradi neuporabe nepremičnine – uporaba solastnine
    Če solastnik stvari ne uporablja v skladu s svojim solatninskim deležem in ne zahteva od ostalih solastnikov (uporabnikov), da mu dopustijo uporabo solastne stvari v skladu z njegovim solastninskim deležem, nima zahtevka na podlagi neupravičene pridobitve (198. člen OZ) in tudi ne odškodninskega zahtevka zaradi neuporabe stvari (131. člen OZ), ker ni podan element nedopustnega ravnanja, kot obvezna sestavina odškodninske odgovornosti. Samo dejstvo, da se je tožnik zaradi obstoja načina uporabe solastne stvari počutil prikrajšanega, ne zadošča za nastanek verzijskega ali odškodninskega zahtevka.
  • 5.
    VSL sodba II Cp 2488/2009
    30.9.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO – POGODBENO PRAVO – IZVRŠILNO PRAVO
    VSL0058814
    ZOR člen 70, 70/1, 90, 104, 104/1. ZIZ člen 249, 250. OZ člen 55, 55/1, 75.
    pooblastilo – overjeno pooblastilo – zavarovanje terjatve – notarski zapis – ničnost pooblastila – izpodbojnost pooblastila
    Pooblastilo, ki je bilo le overjeno, ne pa sestavljeno v obliki notarskega zapisa, ni nično, temveč le izpodbojno.
  • 6.
    VSL sklep II Cp 2157/2009
    30.9.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0054963
    ZPP člen 184, 184/1, 185, 185/1.
    sprememba tožbe – ekonomičnost postopka
    V interesu ekonomičnosti postopka je treba preprečiti spreminjanje tožbe proti volji tožene stranke takrat, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave veze.

    tekst :

    Pritožbi se ugodi in se sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se dopusti sprememba tožbe, kot je postavljena v vlogah z dne 16.3.2009 in 16.4.2009.

    O b r a z l o ž i t e v :

    Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom odločilo, da se sprememba tožbe, kot je postavljena v vlogah dne 16.3.2009 in 16.4.2009, ne dopusti.

    Zoper sklep se pritožuje tožeča stranka, ki najprej opisuje potek postopka v zvezi s predlagano spremembo tožbe. Navaja, da je sodišče na naroku dne 2.3.2009 razširitev dovolilo in prestavilo narok, na glavni obravnavi dne 16.4.2009 pa se je sodnica odločila, da bo razširjeni zahtevek zavrgla. Pooblaščenko je presenetila vsebina obrazložitve pisnega odpravka sklepa, iz katerega je razbrati, da je sodišče sprejelo sklep zato, ker bi razširitev tožbenega zahtevka podaljšala dokazovanje in cel postopek in je ekonomsko nesmotrna. Vsi zahtevki imajo isto pravno in dejansko osnovo, torej bi se morali obravnavati skupaj. Obrazložitev sodišča prve stopnje ne opravičuje podlage za sklep. Sodišče je namreč dolžno ravnati po načelu ekonomičnosti postopka in razširjeni zahtevek še ni zastaral, zato bo vložena vsaj ena tožba, če ne dve. Sodišče trdi, da je sklep sprejelo zaradi načela ekonomičnosti postopka, hkrati sta stranki prisiljeni, prav zaradi tega sklepa, vložiti novo tožbo. Sodišče bi lahko svoje stališče povedalo že na naroku 2.3.2009 in ne bi strankama vlivalo upanja, da bo zahtevek v celoti rešen v tem postopku. Tožeča stranka predlaga, da sodišče sklep razveljavi, vrne zadevo v prejšnje stanje in nadaljuje s postopkom na prvi stopnji.

    Pritožba je utemeljena.

    V skladu s 184. členom Zakona o pravdnem postopku (Ur. l. RS, št. 26/99 in spremembe, v nadaljevanju ZPP) lahko tožeča stranka do konca glavne obravnave spremeni tožbo. V skladu s 185. členom ZPP pa je za spremembo, potem ko je tožba vročena toženi stranki potrebna njena privolitev, vendar lahko sodišče dovoli spremembo, čeprav se tožena stranka temu upira, če misli, da bi bilo to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama.

    Pritožba utemeljeno opozarja na načelo ekonomičnosti postopka, ki zahteva, da se, kadar je to mogoče, v postopku omogoči dokončna rešitev spora. To je v skladu z zahtevo po učinkovitem sodnem varstvu, saj mora v nasprotnem primeru tožnik vložiti novo tožbo. V interesu ekonomičnosti postopka je potrebno preprečiti spreminjanje tožbe proti volji tožene stranke takrat, kadar spremenjeni zahtevek s prvotnim zahtevkom nima prave veze, kar pa v konkretnem primeru ne drži. Razlogi sodišča prve stopnje, da dovolitev spremembe tožbe ni ekonomsko smotrna, bi bili utemeljeni, če bi se postopek približeval koncu, niso pa utemeljeni v konkretni zadevi, ko je bil opravljen šele prvi narok za glavno obravnavo in ko je pred tem sodišče samo združilo v skupno obravnavanje zadevi obeh tožnikov, sicer temelječi na različnih pravnih podlagah. Ker je torej v konkretni zadevi dovolitev spremembe tožbe smotrna za dokončno ureditev razmerja med strankama, je sodišče druge stopnje sklep sodišča prve stopnje spremenilo tako, da je spremembo tožbe dovolilo (3. točka 365. člena ZPP).
  • 7.
    VSL sodba II Cp 1876/2009
    30.9.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO
    VSL0055011
    URS člen 26. OZ člen 299, 299/1, 347, 347/1, 365, 378, 378/1, 380, 380/1. ZOR člen 277, 277/1, 278, 278/1, 324, 324/1, 372, 372/1, 388.
    zamuda dolžnika – zamudne obresti – pretrganje zastaranja
    Zahtevane zamudne obresti ne predstavljajo škode zaradi nedopustnega ravnanja države (nepravilne odprave upravne odločbe, s katero je bila tožniku odvzeta pravica do dodatka za posebno invalidnost). Obveznost plačila zamudnih obresti izhaja iz objektivnega stanja zamude tožene stranke in je neodvisna od tega, ali je tožniku zaradi tega nastala kakšna škoda oziroma ali je ravnanju tožene stranke mogoče pripisati protipravnost.

    Tožnik je, da bi se ugotovila njegova terjatev nasproti toženi stranki (ki zajema tako glavnico kot obresti), vložil tožbo v upravnem sporu, potem pa še pritožbo zoper sodbo upravnega sodišča, s čimer je dosegel pretrganje zastaranja.
  • 8.
    VDSS sodba Pdp 579/2009
    30.9.2009
    DELOVNO PRAVO
    VDS0005225
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1-1.
    redna odpoved pogodbe o zaposlitvi – poslovni razlog – organizacijski razlog
    Sprememba organizacije dela, ki dve delovni mesti združi, predstavlja utemeljen poslovni razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi, ker je potreba po opravljanju dela pod pogoji iz pred reorganizacijo veljavnih pogodb o zaposlitvi prenehala.
  • 9.
    VSL sklep I Cp 2745/2009
    30.9.2009
    DEDNO PRAVO
    VSL0054979
    ZPVAS člen 8, 13. ZDen člen 74.
    dedovanje denacionaliziranega premoženja – uporaba Zakona o ponovni vzpostavitvi agrarnih skupnosti
    Če je bilo premoženje zapustniku vrnjeno s pravnomočnim sklepom v denacionalizacijskem postopku na prvi stopnji pred uveljavitvijo ZPVAS, se za dedovanje uporabljajo določila ZDen in ZD in ne poseben režim dedovanja, kot ga ureja ZPVAS.
  • 10.
    VSL sodba I Cp 2602/2009
    30.9.2009
    OBLIGACIJSKO PRAVO – ODŠKODNINSKO PRAVO – VARNOST CESTNEGA PROMETA
    VSL0054986
    ZVCP člen 23. OZ člen 154, 154/2.
    soodgovornost oškodovanca – alkoholiziranost voznika
    Pri ugotavljanju soodgovornosti udeležencev prometne nezgode na podlagi 2. odst. 154. člena OZ v konkretnem primeru ne gre brez tehtanja kršitev, ki se očitajo udeležencema prometne nesreče.
  • 11.
    VSL sklep II Cp 2027/2009
    30.9.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0055014
    ZPP člen 154, 154/1.
    stroški pravdnega postopka glede na uspeh stranke – pravdni stroški – načelo uspeha
    Uspeh tožeče stranke v obravnavani pravdi po višini tožbenega zahtevka je 50% in sodišče prve stopnje je pri odločitvi o stroških postopka pravilno upoštevalo le ta uspeh stranke. Odgovornost toženca za vtoževano škodo je po temelju temeljila že na pravnomočni obsodilni kazenski sodbi, zato z ugotavljanjem temelja tožbenega zahtevka v tej pravdi ni bilo posebnih stroškov. Poleg tega toženec v postopku tudi ni zatrjeval morebitnega soprispevka tožnice k nastali škodi.
  • 12.
    VSL sklep I Cp 3167/2009
    30.9.2009
    OSEBNOSTNE PRAVICE – ZAVAROVANJE TERJATEV
    VSL0054990
    URS člen 39, 35. OZ člen 134. ZIZ člen 272.
    zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – svoboda izražanja – določnost zahtevka – regulacijska začasna odredba
    Presoje verjetne izkazanosti zahtevka za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic s pisanjem v časopisu ne more biti brez vsebinske presoje dometa svobode izražanja.
  • 13.
    VSL sklep II Cp 2492/2009
    30.9.2009
    STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0055979
    SPZ člen 32.
    motenje posesti - rok za vložitev tožbe zaradi motenja posesti
    Sodišče je glede na trditev tožnice, da je bil zadnji pregled travnika izveden 17.4.2007, in predhodno ugotovitev, kdaj je bila ograja postavljena in kako visoka trava je bila takrat, pravilno zaključilo, da je tožnica najkasneje takrat bila seznanjena z njeno postavitvijo in je takrat tudi pričel teči 30-dnevni rok za vložitev tožbe.
  • 14.
    VSL sklep I Cp 2778/2009
    30.9.2009
    DEDNO PRAVO
    VSL0054980
    ZD člen 210, 210/1, 221.
    izločitveni zahtevek – napotitev na pravdo – sporna dejstva
    Ker je v zapuščini vdovec prikazal izločitveni zahtevek zakonskega dediča, da v zapuščino sodi delež do ½ na nepremičninah, ki so formalno vpisane na ime vdovca, predstavljale pa so skupno premoženje, je o tem premoženju mogoče odločiti v okviru zapuščinskega postopka.
  • 15.
    VSL sklep II Cp 2007/2009
    30.9.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0054999
    ZPP člen 13, 13/1, 206, 206/1, 206/1-1. ZST člen 13, 13/1, 13/3.
    predhodno vprašanje – reševanje predhodnega vprašanja - prekinitev postopka zaradi rešitve predhodnega vprašanja
    Sodišče lahko predhodno vprašanje reši samo ali pa sklene, da ga samo ne bo reševalo (1. odstavek 13. člena ZPP). Samo v drugem primeru mora postopek tudi prekiniti. Predvsem ne sme samo reševati tistih predhodnih vprašanj, katerih reševanje je s posebnimi predpisi pridržano posebnim organom ali posebnim postopkom, v ostalih primerih pa se mora ravnati po načelu ekonomičnosti, smotrnosti in pospešitve postopka ter imeti pred očmi tudi ustavno in konvencijsko pravico do sojenja brez nepotrebnega odlašanja (23. člen URS in 6. člen EKČP).
  • 16.
    VSC sklep Cp 358/2009
    30.9.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSC0002511
    ZPP člen 41, 44, 45, 185, 186. URS člen 14, 22.
    sprememba tožbe - smotrnost spremembe tožbe - dovolitev spremembe iz razloga smotrnosti
    Glede na to, da tožnikova vloga z dne 26.8.2008 zaradi nenavedbe vrednosti spornega predmeta ni bila sposobna za obravnavanje in je sodišče moralo tožnika najprej pozvati na dopolnitev, dopolnilno vlogo pa je sodišče prejelo že v času veljavnosti ZPP-D, obravnavanje tožnikove vloge z dne 26.8.2008 glede na prehodno določbo čl. 130/1 Zakona o spremembah in dopolnitvah ZPP (ZPP-D) po pravni ureditvi pod ZPP-D po sodišču ni bila možna.
  • 17.
    VSL sodba II Cp 2426/2009
    30.9.2009
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL0055976
    URS člen 26. OZ člen 179. ZOR člen 200.
    pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – kršitev pravice do sojenja brez nepotrebnega odlašanja – pravica do učinkovitega pravnega sredstva - sojenje v nerazumnem roku - osebnostne pravice – nepremoženjska škoda – nepremoženjska škoda zaradi kršitve osebnostne pravice
    Ker pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, pravica do učinkovitega pravnega sredstva in pravica do enakosti pred zakonom niso osebnostne pravice, tožnica ni upravičena do odškodnine za nepremoženjsko škodo, saj ne gre za nobenega od taksativno naštetih primerov iz 179. do 182. čl. OZ, za katere je mogoče prisoditi odškodnino.
  • 18.
    VSC sklep EPVDp 129/2009
    30.9.2009
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSC0002521
    ZP-1-UPB3 člen 157, 157/3. ZVCP-1 člen 235, 235/5.
    prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja - poklicni voznik - pritožbene navedbe - konkretizacija navedb - dokazi z navedbe
    Ker so storilčeve pritožbene navedbe, da je poklicni voznik, premalo konkretizirane in tudi dokazno nepodprte, pritožbeno sodišče ni moglo preizkusiti, ali so podani pogoji, da se vozniku, za katerega je vožnja motornega vozila osnovni poklic, ne izreče prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja za tisto kategorijo motornih vozil, s katero opravlja svoj poklic.
  • 19.
    VSL sodba I Cp 1322/2009
    30.9.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO
    VSL0058779
    ZZZDR člen 51, 51/2, 59, 59/1. ZPP člen 154, 154/1.
    izvenzakonska skupnost (zunajzakonska skupnost) - skupno premoženje - obseg skupnega premoženja - določitev deležev na skupnem premoženju - posebno premoženje izvenzakonskih partnerjev (posebno premoženje zunajzakonskih partnerjev) - stroški pravdnega postopka - načelo uspeha - vrednotenje uspeha po temelju in višini
    Zakonsko določilo „premoženje, pridobljeno z delom v času trajanja zakonske zveze,“ ne pomeni, da gre le za fizično delo ali za delo v službi oziroma s pokojnino pridobljena denarna sredstva, temveč celoten skupek različnih aktivnosti partnerjev, ki pripeljejo do pridobitve ali ohranitve skupnega premoženja, zato deleža ni mogoče enostavno izračunati matematično.

    Princip ugotavljanja uspeha stranki v pravdi ločeno glede temelja in ločeno glede višine je sprejemljiv v vseh primerih, ko je ugotavljanje temelja povzročilo nastanek znatnih pravdnih stroškov.
  • 20.
    VSL sklep II Cp 2665/2009
    30.9.2009
    CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL0058821
    ZPP člen 282, 282/2, 318, 318/1, 318/1-3, 318/1-4, 318/3, 318/4, 339, 339/2, 339/2-14, 360, 360/1.
    zamudna sodba – dokazovanje – nasprotje med dejstvi in predloženimi dokazi – zavrnilna zamudna sodba – glavna obravnava
    Če sodišče ugotovi, da je podano nasprotje med zatrjevanimi dejstvi in dokazi, ki jih je predložil tožnik, ne sme izdati niti zavrnilne niti ugodilne zamudne sodbe, pač pa mora opraviti glavno obravnavo.
  • 1
  • od 28
  • >
  • >>