pooblaščenec stranke - zastopanje stranke v upravnem postopku - pravna oseba - vročitev odločbe pooblaščencu
Stranko lahko v upravnem postopku poleg odvetniške družbe zastopajo tudi druge pravne osebe, med katere sodijo tudi gospodarske družbe, a le pod pogojem, da so registrirane za opravljanje določene dejavnosti, ki je v neposredni zvezi s pravicami in obveznostmi, ki jih v upravnem postopku uveljavlja stranka. Kdaj se šteje, da je registrirana dejavnost pravne osebe v neposredni zvezi s pravicami in obveznostmi stranke v konkretni upravni zadevi, izhaja iz pravnih predpisov, ki urejajo določeno upravnopravno področje in ki dajejo pravni osebi v postopku upravičenje za izvedbo posameznih opravil. Kadar stranka v postopku nima pooblaščenca ali zakonitega zastopnika, se namreč upravne odločbe vselej vročajo stranki osebno
ZPIZ-2 člen 16, 16/1. ZZVZZ člen 15, 15-6. ZSDP-1 člen 8, 8-7.
prispevki za socialno varnost - zavarovalna podlaga - zavarovanec kot zavezanec za plačilo prispevka - poslovodna oseba - ustanovitelj zavoda - samoprijava - rok za prijavo
Tožnik je bil kot poslovodna oseba v subjektu A. zavezan sam vložiti prijavo v zavarovanje, česar pa ni storil, zato je to storil ZPIZ po uradni dolžnosti. Na podlagi prehodne določbe tretjega in četrtega odstavka 37. člena novele ZPIZ-2B, velja, da osebe, ki na dan uveljavitve tega zakona opravljajo delo ali dejavnost, na podlagi katere izpolnjujejo pogoje za obvezno zavarovanje po 15. členu in 16. členu zakona in niso uživalci pokojnine iz 406. člena zakona, se morajo do 31. 3. 2016 obvezno vključiti v obvezno pokojninsko in invalidsko zavarovanje z dnem vložitve prijave v zavarovanje. V nasprotnem primeru pa ZPIZ, po uradni dolžnosti ugotovi lastnost zavarovanca od 1. 4. 2016 dalje, kar je ZPIZ v obravnavanem primeru tudi storil. Odločba, ki jo na predhodno navedeni pravni podlagi o ugotovitvi lastnosti zavarovanca po uradni dolžnosti izda ZPIZ glede ugotovitve lastnosti zavarovanca, pa velja tudi za ostale obvezne prispevke za socialno varnost.
ZSVarPre člen 23. ZUPJS člen 10, 10/10, 12, 12/1, 12/1-1. ZUS-1 člen 20, 20/3. ZBPP člen 11, 13.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - finančni kriterij - občasni neperiodični dohodki - družinski člani - nepremičnina - katastrski dohodek - stroški - tožbena novota
Tožnik je vedel za prejem zneska, tega pa ni navedel v izjavi, ker je mislil, da tega ni dolžan navesti. Ob upoštevanju ustaljene sodne prakse prosilci za BPP ne morejo sami presojati, ali je smotrno določene prihodke vpisati v izjavo o premoženjskem stanju ali ne. Tožnik je bil torej dolžan toženko seznaniti z vsemi dohodki, ki jih je prejel v relevantnem obdoju, tega pa ni storil.
Ni bistveno, da je tožnik sredstva iz naslova prodaje lesa prejel, bistveno je, da ima možnost, da določena sredstva lahko zahteva. Tožnik pa ni storil ničesar, da bi si zagotovil določen znesek, ki mu kot solastniku kmetijskih in gozdnih zemljišč, pripada.
Toženka se je pravilno oprla na deseti odstavek 10. člena ZUPJS, ki določa, da če se starši skladno s predpisi, ki urejajo zakonsko zvezo in družinska razmerja, sporazumejo, da imajo oziroma obdržijo varstvo in vzgojo otrok, se otrok pri ugotavljanju materialnega položaja upošteva pri tistemu izmed staršev, kot se sporazumejo starši. Če pa se starši o tem ne sporazumejo, se otrok upošteva pri tistemu izmed staršev, pri katerem ima prijavljeno stalno prebivališče.
davčna izvršba - izvršilni naslov - prispevki za socialno varnost - vrstni red plačila davka - izpodbijanje izvršilnega naslova
Tožnik trdi, da glede odločbe z dne 20. 2. 2018 ni bil pravočasno obveščen, ampak je bil dolg arbitrarno izkazan z aktom za nazaj. Ta tožbeni ugovor v tem postopku, ki se nanaša na davčno izvršbo, ni upošteven, saj v postopku izvršbe ni mogoče izpodbijati izvršilnega naslova.
Tožbeni očitek, da je davčni organ neupravičeno združil dva izvršilna naslova OPSVZ in OPSVL, ni utemeljen, saj je v izvršilnem postopku možno (in tudi ekonomično) izterjevati več zapadlih neplačanih obveznosti hkrati.
Izvršljivost odločbe, ki je izvršilni naslov, je edino relevantno za izdajo sklepa o davčni izvršbi na podlagi 143. člena ZDavP-2.
V postopku izvršbe ni več mogoče izpodbijati izvršilnega naslova. Skladno s sedmih odstavkom 157. člena ZDavP-2 se namreč lahko s pritožbo zoper sklep o izvršbi uveljavljajo zgolj ugovori, ki se nanašajo na samo izvršbo, smiselno enako pa tudi s tožbo v upravnem sporu.
ZDDV-1 člen 32, 63, 67, 82. ZDDPO-2 člen 12, 12/3, 29, 29/2. ZDavP-2 člen 74, 74/3.
davek na dodano vrednost (DDV) - davek od dohodkov pravnih oseb - odbitek vstopnega DDV - pogoji za odbitek vstopnega DDV - navidezni posel - račun - ustrezen račun - obvezne sestavine računa - dokazno breme - nepriznan odbitek vstopnega DDV
Kolikor tožnik dokazil, ki dokazujejo, da je blago iz stvarnega vložka v resnici zapustilo skladišče, nima, tega pa tožnik niti ne zatrjuje, njegove pavšalne navedbe, da je blago prodal in dostavil strankam, da je bil posel realiziran skladno s pogodbami in da je blago kasneje odkupil nazaj, ob tem pa tožnik v postopku tudi ni dokazal, da naj bi bile na blagu opravljene storitve, dogovorjene s pogodbami, ki se nanje sklicuje, tudi sodišče ocenjuje, da njegove trditve niso izkazane.
Glede na ugotovitve dejanskega stanja o navideznih dobavah blaga in storitev, kot tudi ugotovitev glede nepopolnih računov, kot izhaja iz obrazložitve odločbe finančnega organa in toženke, je pravilna odločitev glede nepriznavanja odbitka vstopnega DDV (63. člen v povezavi s 67. členom ZDDV-1), ker ni dokazano, da je bila dobava opravljena, kakor tudi iz razlogov bistveno pomanjkljivih računov (šesta točka prvega odstavka 82. člena ZDDV-1), pri čemer se navedena (ne)ustreznost računov ni ugotavljala le na podlagi njihove vsebine, ampak tudi v povezavi z vsemi drugimi razpoložljivimi podatki in se je torej izhajalo iz pravilnega materialnopravnega izhodišča glede vsebine računov.
davek na dediščine in darila - davčna stopnja - tretji dedni red - sestrična
Ne drži, da ZDDD dedne redove ureja drugače kot ZD, ki je matičen zakon za področje dedovanja. ZDDD „dednih redov“ ne določa, saj vsebine pojma: „dedni red“ ZDDD sploh ne opredeljuje. Opredeljuje pa predmet obdavčitve, davčne zavezance, davčno osnovo, davčne stopnje, davčne oprostitve itd. V ZD so opredeljeni trije dedni redi in sicer: a) „Prvi dedni red“, v katerega uvršča potomce in zakonca pokojnika (11. člen ZD); b) „Drugi dedni red“, v katerega uvršča starše in zakonca pokojnika (14. člen ZD), brate in sestre pokojnika in njihove potomce (15. člen ZD), starše pokojnika in njihove otroke (16. člen ZD) in d) „Tretji dedni red“, v katerega uvršča dede in babice pokojnika in njihove potomce (18. člen in 19. člen ZD).
ZBPP člen 28, 28/1, 28/2, 28/2-1, 28/3. ZUP člen 8, 138.
brezplačna pravna pomoč - dodelitev brezplačne pravne pomoči - obseg dodeljene brezplačne pravne pomoči - vsebina prošnje - nepopolno ugotovljeno dejansko stanje - pomanjkljiva obrazložitev
Podatki o zadevi, v zvezi s katero je vložena prošnja za BPP, so bistveni za pravilno uporabo pooblastil iz 28. člena ZBPP. Tovrstnih podatkov pa (kot je razvidno iz upravnih spisov) organ za BPP ni pridobil, ne po uradni dolžnosti, niti ni od tožnika zahteval morebitna dodatna pojasnila, kar bi glede na stanje zadeve (očitno) moral. Zakonitosti odločitve tako ni možno preizkusit, saj organ pri sprejemu odločitve na podlagi 28. člena ZBPP ni ugotovil vseh dejstev, relevantnih za odločitev.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - pogoji za priznanje pravice do odbitka DDV - nabava strojev - missing trader - vedenje o goljufivih transakcijah - zloraba sistema DDV - subjektivni element
Objektivne okoliščine so takšne narave, da je na njihovi podlagi mogoče tožniku odreči pravico do odbitka, saj so ugotovljene objektivne okoliščine takšne, da strnjene v celoto kažejo na to, da je tožnik vedel oziroma bi moral vedeti, da gre pri nakupu spornih strojev za transakcije, ki so povezane z goljufijo oziroma zlorabo sistema DDV. Ob obstoju navedenih objektivnih okoliščin v času nakupa spornih strojev je bilo od tožnika razumno pričakovati, da bo ravnal z ustrezno skrbnostjo in se prepričal o zanesljivosti dobaviteljic strojev oziroma o tem, da ne sodeluje pri transakcijah, ki so povezane z goljufijo oziroma zlorabo sistema DDV. Ob takšnih okoliščinah pa zgolj preveritev obstoječih davčnih številk in oddajanja obračunov DDV-O tudi po presoji sodišča ne zadošča.
davek od nenapovedanih dohodkov - odmera davka v posebnih primerih - davčna stopnja - protiustavnost zakona
Z izpodbijano odločbo je bil tožniku davek od nenapovedanih dohodkov odmerjen po davčni stopnji, ki presega davčno stopnjo, določeno v petem odstavku 68. člena ZDavP-2, tj. po 70 % davčni stopnji, obenem pa tudi za dohodke, ki izvirajo iz obdobij pred 1. 1.2009, saj se davek tožniku odmerja za davčno obdobje od vključno 1. 1. 2006 do 31. 12. 2014. To pomeni, da je davčni organ v obravnavanem primeru pri izdaji izpodbijane odločbe uporabil sedaj razveljavljeni del 68.a člena ZDavP-2. Zaradi razveljavitve in ker v obravnavanem primeru še ni bilo pravnomočno odločeno, davčni organ po presoji sodišča razveljavljenega tretjega in četrtega odsatvka 68.a člena ZDavP-2 v obravnavanem primeru ne bi smel uporabiti.
soglasje za priključitev na javno kanalizacijsko omrežje - vezanost na zahtevo stranke - postopek začet na zahtevo stranke - ničnost - nepristojen organ
Pravna ureditev že pojmovno izključuje izdajo soglasja drugače kot na zahtevo stranke. Gre torej za stvar, v kateri je po naravi stvari za začetek upravnega postopka in za sam postopek potrebna zahteva stranke, zato sme pristojni organ začeti in voditi postopek samo, če je taka zahteva podana.
Kot sredstvo zagotavljanja uresničevanja predpisanih dolžnosti uporabnikov je predviden inšpekcijski nadzor, ne pa postopki, ki bi jih vodil izvajalec javne službe (prvostopni organ) in v njih (samoiniciativno) izdajal soglasja za priključitev. Le pristojni inšpekcijski organ bi lahko torej tožnici naložil priklop v postopku, ki ga vodi po uradni dolžnosti. V tem delu je torej prvostopni organ sprejel odločitev kot nepristojni organ
ZDavP-2 člen 89, 89/2. ZDoh-2 člen 105. ZUP člen 237, 237/2, 237/2-7.
dohodnina - obnova postopka - službena pot - potni nalog - neverodostojne listine - nova dejstva - možnost sodelovanja v postopku - obrazložitev odločbe
Tožniku kot fizični osebi je bila v obnovljenem postopku odmerjena nova (višja) dohodnina. Ne glede na to, da gre za povezano zadevo s postopkom zoper družbo A. d.o.o., bi po presoji sodišča v obravnavani zadevi moralo biti tožniku omogočeno, da v postopku varuje svoje pravice in sicer na način, da ima možnost sodelovanja v postopku, dajanja pripomb in predlaganja vseh dokaznih sredstev. Iz navedenega postopka pri omenjeni pravni osebi pa zgolj na kratko povzema, da pri listinah, ki naj bi bile podlaga za izplačilo tožniku, ne gre za verodostojne knjigovodske listine.
upravni postopek - stvarna pristojnost - odločba, ki jo izda stvarno nepristojen organ - zahteva za spremembo potrdila - davčni register
Kateri organ odloča o zahtevku za spremembo potrdila, v ZUP ni določeno. Se pa sodišče strinja s tožnikom, da je glede na določbo 180.a člena ZUP in po logiki stvari to lahko le organ, ki vodi uradno evidenco, v konkretnem primeru davčni register, iz katerega se zahteva obravnavani izpis oziroma sprememba izpisa podatkov.
brezplačna pravna pomoč - prekrškovni postopek - izredna brezplačna pravna pomoč - rom - verjeten izgled za uspeh
Med strankami ni sporno, da tožnika, kot prejemnika denarne socialne pomoči, izpolnjujeta finančni pogoj za dodelitev BPP. Med strankami prav tako ni spora o tem, da sta tožnika Roma s tremi leti opravljene osnovne šole ter da je njun nivo razumevanja nizek. Takšni trditvi tožnikov toženka namreč v odgovoru na tožbo ni nasprotovala. Sodišče sodi, da jima je treba v tej zadevi dodeliti BPP v celoti, torej tudi za (morebitno nadaljnje) svetovanje in za njuno zastopanje pred sodiščem prve stopnje na narokih in na zaslišanjih.
ukrep veterinarskega inšpektorja - zavetišče za zapuščene živali - zagotovitev zavetišča - plačilo stroškov oskrbe zapuščenega psa
O ukrepih, odrejenih v postopku nadzora, je že pravnomočno odločeno, vključno s tistim iz 5. točke izreka, po katerem je tožnik tisti, ki ga bremenijo stroški v zvezi z izvršitvijo odločbe in ki je podlaga za izdajo izpodbijanega sklepa. Zato tožnik ne more uspeti z ugovori, da temu ni tako in da ni dolžan nositi stroškov postopka, oziroma da je dolžan nositi te stroške novi lastnik živali.
vojni invalid - odstotek invalidnosti - izvid in mnenje zdravniške komisije - pravica do izjave
Obe zdravniški komisiji sta ocenili, da je v tožnikovem primeru podana 40 % vojna invalidnost. Kot je izrecno izpostavila zdravniška komisija prve stopnje, povišanje odstotka invalidnosti, ne glede na ugotovljeno klinično stanje, kot ga je opisal ortoped, ni več možno.
davčna izvršba - sestavine sklepa o izvršbi - prijava terjatve v zapuščinskem postopku - odgovornost dediča za zapustnikov dolg
Nepravilne navedbe datuma in s tem nastopa izvršljivosti zadevnega izvršilnega naslova v konkretnem primeru ni mogoče šteti za očitno pomoto, ki jo lahko organ vsak čas popravi, temveč za nepravilnost, ki narekuje drugačen izrek in s tem spremembo izpodbijanega sklepa.
ZBPP člen 24, 24/1, 32, 32/2. ZUP člen 67, 67/1, 138, 138/1.
brezplačna pravna pomoč - prošnja za dodelitev BPP - zahteva za dopolnitev nepopolne vloge - objektivni pogoj - verjeten izgled za uspeh - dopolnitev prošnje za brezplačno pravno pomoč
V obravnavanem primeru je bila prošnja tožnice v rubriki „podatki o zadevi“ izpolnjena le z navedbo pravnega sredstva, opravilne številke in datuma izdaje sklepa, izbranega odvetnika, ter z navedbo, da je rok 8 dni in da je nujna takojšnja odločitev, zaradi česar je bila po presoji sodišča (formalno) nepopolna. Ker toženka tožnice kljub navedenemu ni pozvala na dopolnitev navedene rubrike, po presoji sodišča ni pravilno uporabila prvega odstavka 67. člena ZUP, ki določa, da mora organ stranko pozvati na odpravo pomanjkljivosti.
ZTuj-2 člen 79, 79/1. ZUS-1 člen 36, 36/1, 36/1-6.
omejitev gibanja tujcu - tožba v upravnem sporu - pravni interes - zavrženje tožbe
Tožnik je bil med trajanjem postopka izpuščen iz Centra za tujce. Zato si z vloženo tožbo, s katero je zahteval, naj se izpodbijana odločba odpravi ter se mu izreče milejši ukrep z nastanitvijo na zasebnem naslovu ter določi obveznost javljanja, ne more več izboljšati svojega pravnega položaja. To pomeni, da tožnik nima več pravnega interesa za vloženi tožbeni zahtevek, kar je potrdil tudi sam, drugačnega (ugotovitvenega) zahtevka pa ni vložil, niti svojega zahtevka po nastopu novih okoliščin, to je po odpustu iz Centra za tujce v Postojni, ni spremenil v ugotovitvenega. Sodišče je zato tožbo zavrglo.
ZUP člen 49, 51, 153. ZMZ-1 člen 49, 49/1, 49/1-3.
mednarodna zaščita - pravdna sposobnost - sposobnost sodelovati v postopku - mnenje izvedenca - posebna družbena skupina
Ugotovitve izvedenca psihiatrične stroke potrjujejo tožnikove navedbe, da v postopku pred toženo stranko ni razumel pomena postopka. Bil je torej procesno nesposoben, kot tak pa ni mogel biti stranka. Tožena stranka kljub predlogu tožnikovega pooblaščenca ni postavila izvedenca medicinske stroke in posledično ni izpolnila svoje dolžnosti iz 153. oz. 51. člena ZUP.
Če je kot stranka nastopal nekdo, ki ne bi mogel biti stranka, se to v skladu z drugo točko drugega odstavka 237. člena ZUP v vsakem primeru šteje za bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Ker tožnik v času postopka pred toženo stranko ni bil procesno sposoben in tako ni mogel biti stranka, zakoniti oz. začasni zastopnik pa mu ni bil postavljen, je izpodbijana odločba nezakonita.
Prosilec mora izkazati, da bi ga v izvorni državi dojemali kot različnega in torej s posebno identiteto (druga alineja petega odstavka 27. člena ZMZ-1), ali da je njegova duševna stiska nespremenljiva prirojena lastnost (prva alineja petega odstavka 27. člena ZMZ-1).