dovoljenje za začasno prebivanje - prvo dovoljenje za začasno prebivanje iz razloga zaposlitve ali dela - vezanost tožene stranke na pravno mnenje in stališča upravnega sodišča - pravna varnost - napačna uporaba materialnega prava
Ker tožena stranka v ponovljenem postopku ni sledila pravnemu mnenju sodišča v pravnomočni sodbi št. I U 1885/2015-11 z dne 5. 4. 2017, je bilo napačno uporabljeno materialno pravo (ZTuj-2), razen tega je bistveno kršila določbe postopka, posledično pa je napačno ugotovila relevantno dejansko stanje.
brezplačna pravna pomoč - zadeva, o kateri je bilo že pravnomočno odločeno - zavrženje ponovne prošnje
V tej zadevi je bistveno le to, ali je bilo v isti zadevi že odločeno, tega, da je bilo že pravnomočno odločeno, pa tožeča stranka ne zanika, hkrati pa tudi ni izkazano, da bi se dejansko stanje ali pravna podlaga, na katero se opira zahtevek, spremenila.
Sodišče se s tožnico strinja, da ji inšpektor z odločbo z dne 4. 6. 1997 ukrepa odstranitve objekta ni izrekel. Iz odločbe tudi ne izhaja, da bi izrekel ukrep vzpostavitve v prejšnje stanje. Iz odločbe jasno izhaja, da je bila izrečena sanacija zgrajenega (rekonstruiranega) objekta in pridobitev lokacijskega dovoljenja za sanacijo objekta. Glede na to ni mogoče zaključevati, kot drugostopenjski organ, da je izrek odločbe nedoločen, saj je izrečeni ukrep, glede na zakonsko predvidene ukrepe, (jasno) določen.
ZRPPR1015 člen 5, 5/2. Uredba o dodeljevanju regionalnih državnih pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje (2014) člen 25, 25/1, 25/3. ZUP člen 100, 100/2.
prispevki za socialno varnost - rok za vložitev zahtevka - materialni prekluzivni rok
Rok iz 25. člena Uredbe o dodeljevanju regionalne državne pomoči ter načinu uveljavljanja regionalne spodbude za zaposlovanje ter davčnih olajšav za zaposlovanje in investiranje je materialni prekluzivni rok, ker se nanaša na vložitev vloge za uveljavljanje določene pravice, tega roka ni mogoče podaljšati, izteče pa se na določen dan, ne glede na to, ali na ta dan upravni organ dela. Roke, ki veljajo za uveljavitev (materialnih) pravic oziroma za naložitev posameznih obveznosti, določajo materialni predpisi (t. i. materialni roki). Stranke so dolžne paziti na te roke, ko vlagajo vloge (zahteve), s katerimi uveljavljajo kakšno pravico, ki jim gre po materialnih predpisih, saj lahko zaradi zamude roka izgubijo pravico uveljavljati takšno pravico.
ZUreP-2 člen 222. Pravilnik o tehnični izvedbi in uporabi objektov javne kanalizacije v Občini Gorenja vas - Poljane (2008) člen 18, 18/2.
komunalni prispevek - odmera komunalnega prispevka - oprostitev plačila komunalnega prispevka - uporaba materialnega prava
Izdaja soglasja za priklop ne predstavlja podlage za odmero komunalnega prispevka, saj se ta (v primeru izboljšanja opremljenosti) odmeri že po uradni dolžnosti in predstavlja enega od pogojev za priključitev na javno komunalno omrežje. To pomeni, da bi bil tožnici ne glede na vloženo vlogo za izdajo soglasja oziroma posledično izdano soglasje kljub temu po uradni dolžnosti odmerjen komunalni prispevek.
gradbeno dovoljenje - izdaja gradbenega dovoljenja - načelo zaslišanja strank - kršitev pravil postopka - vstop v postopek - stranski intervenient - singularni pravni naslednik
Drugotožnik in tretjetožnica, ki sta vstopila v pravni položaj prejšnjih solastnikov dne 15. 6. 2018, bi glede na stanje postopka (četrti odstavek 142. člena ZUP določa, da mora oseba, ki med postopkom vstopi vanj kot stranka, sprejeti postopek v tistem stanju, v katerem je ob njenem vstopu), morala sodelovati na ustni obravnavi dne 19. 6. 2018 oziroma bi se ju moralo v skladu s prvim odstavkom 63. člena ZGO-1 seznaniti z nameravano gradnjo, da bi se lahko v skladu z 9. členom ZUP o njej izjavila. Glede na že prej navedeno obveznost organa, ki izhaja iz 44. člena ZUP, kot drugega odstavka 50. člena ZUP, da bi po prenosu lastninske pravice moral drugotožnika in tretjetožnico pozvati, da vstopita v položaj prejšnjih lastnikov in ju seznaniti z nameravano gradnjo, da bi se o njej lahko izjavila, preden bi izdal izpodbijano odločbo, sodišče ne soglaša s stališčem drugostopenjskega organa, da jima je bilo z vročitvijo gradbenega dovoljenja omogočeno, da se seznanita s potekom postopka, kolikor pa bi ocenila za potrebno, bi pa lahko vpogledala tudi v celotno dokumentacijo. Upravno sodišče se je že v več svojih sodbah postavilo na stališče, da vpogleda v spis ni mogoče enačiti z načelom zaslišanja, ki mora biti spoštovano v upravnih postopkih (npr. sodba Upravnega sodišča I U 630/2013). Posledično z vložitvijo pritožbe drugotožniku in tretjetožnici ni bilo omogočeno učinkovito varstvo njunih pravic oziroma pravnih koristi in jima tudi ne bi bilo, čeprav bi, kot ju je sodišče pozivalo, pred razpisom glavne obravnave vpogledala v projektno dokumentacijo, ki je v upravnem spisu, torej tekom postopka upravnega spora kot je prepričljivo, zaslišan kot stranka, izpovedal drugotožnik in sodišče z njim soglaša.
inšpekcijski postopek - ukrep gradbenega inšpektorja - pravilna vročitev - fikcija vročitve - vročitev pooblaščencu - odpoved pooblastila - obseg pooblastila - vrnitev v prejšnje stanje
V skladu z ustaljeno upravnosodno prakso gre pri pooblastilu s takšno vsebino, kot izhaja iz obravnavanega primera, za splošno pooblastilo, brez omejitev na posamezna procesna dejanja v upravnem postopku. Odpoved pooblastila pa velja šele od naznanitve organu, pred katerim teče postopek, zato odpovedi pooblastila pa tudi ni mogoče upoštevati za nazaj.
Odločbi sta bili že vročeni pooblaščencu A. (o obeh odločbah je bil naslovnik, tj. ... obveščen že 18. 2. 2019, fikcija vročitve tako je nastopila 6. 3. 2019, kar vse izhaja iz povratnic vrnjenih pošiljk ter navedenega obvestila z dne 6. 3. 2019), torej je bila vročitev opravljena.
ZGos člen 12. Pravilnik o merilih za določitev obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost (1999) člen 4. Odlok o merilih za določitev podaljšanega obratovalnega časa gostinskih obratov in kmetij, na katerih se opravlja gostinska dejavnost na območju Občine Komen (2008) člen 5. ZUP člen 9, 214.
gostinstvo - obratovalni čas - podaljšani obratovalni čas - obrazložitev odločbe - bistvena kršitev določb postopka
Tožena stranka je v obrazložitvi izpodbijane odločbe sicer povzela celoten potek postopka in zakonske podlage za odločanje, ni pa obrazložila odločilnih razlogov za ugoditev zahtevku gostinca. Sodišče zato zaključuje, da izpodbijane odločitve ni mogoče preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb upravnega postopka.
verifikacija stare devizne vloge - pravice in obveznosti po ZNISESČP - rok za vložitev zahteve - prekluzivni rok - zavrženje zahteve
Petindvajsetmesečno obdobje predstavlja razumno časovno omejitev, saj je zakonodajalec z ZNISESČP vsem upravičencem dal dovolj časa za vložitev zahteve za verifikacijo. Slednje potrjujejo tudi številne zahteve za verifikacijo, ki so bile v tem roku vložene pri toženki.
Petindvajsetmesečni rok, ki ga določa prvi odstavek 11. člena ZNISESČP ni v neskladju z Ustavo RS.
ZD člen 221. ZNISESČP člen 10, 12, 12/2. ZUP člen 7.
pravice in obveznosti po ZNISESČP - verifikacija stare devizne vloge - neizplačane devizne vloge - nepopolna vloga - dedovanje
V skladu s slovensko ureditvijo po ZD sklep o dedovanju rešuje vprašanje, kdo je dedič za vse zapustnikovo premoženje, ne glede na to, ali se je v zapuščinskem postopku zanj vedelo ali ne, ali se ga je obravnavalo v celoti ali ne, in ne glede na to, ali je v celoti opisano v sklepu o dedovanju ali ne. Zaradi tega sodišče, če se pojavi novo premoženje, ne opravi nove zapuščinske obravnave, ampak samo z novim sklepom razdeli to premoženje na podlagi prejšnjega sklepa o dedovanju (221. člen ZD). To pomeni, da je tožeča stranka s predložitvijo sklepa o dedovanju št. ... z dne 30. 10. 1990 k vlogi za verifikacijo neizplačane stare devizne priložila pravni akt, ki je podlaga za pravno nasledstvo, kot je to predpisano v drugem odstavku 10. člena ZNISESČP.
Tožniku udeležbo v (upravnem) prevzemnem postopku izrecno preprečuje določba (tedaj veljavnega) prvega odstavka 553. člena ZTFI. Z njo je namreč jasno predpisano, da je ne glede na določbi prvega in drugega odstavka 541. člena ZTFI stranka v postopku izdaje dovoljenja za ponudbo za odkup delnic samo ponudnik, s čimer je izrecno izključena uporaba določb prvega in drugega odstavka 541. člena ZTFI ter uporaba splošne ureditve udeležbe po ZUP. 43. člen ZUP, ki položaj stranskega udeleženca daje osebi, ki izkaže pravni interes, namreč na učinek določbe prvega odstavka 553. člena ZTFI ne more vplivati.
Tožnik je v postopku davčnega inšpekcijskega nadzora nastopal kot pooblaščenec omenjene družbe, kar pomeni, da stroškov ni priglašal oziroma uveljavljal kot svojih, temveč kot stroške pooblastitelja, tj. omenjene družbe. To pa obenem pomeni, da so bili stroški postopka utemeljeno priznani in tudi izplačani družbi A., tožnikov interes v tej zvezi pa utemeljeno opredeljen zgolj kot dejanski in ne pravni in s tem takšen, ki mu ne daje položaja stranke oziroma stranskega udeleženca v zadevnem postopku.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za dodelitev brezplačne pravne pomoči - objektivni pogoj
Opravljen pravniški državni izpit je pomembna zadeva za tožnikov osebni in socialno-ekonomski položaj. Vendar pa samo to ni relevantno z vidika procesnih predpostavk za sprejem tožbe v obravnavo v upravnem sporu in to je bistveno z vidika presoje, ali ima tožba v upravnem sporu verjetne izglede za uspeh. Z vidika 24. člena ZBPP je namreč najprej bistveno, ali tožnik s tožbo izpodbija tak akt, ki je lahko predmet presoje zakonitosti v upravnem sporu.
Toženka v izpodbijanem sklepu ni navedla določbe ZBPP (ali drugega predpisa), ki bi ji dajala podlago, da začne postopek za izdajo odločbe upravičencu do BPP, da (v primeru, kot je obravnavani) poravna stroške, ki so bili izplačani tožničini izvajalki BPP. Toženka v izpodbijanem sklepu tudi ni navedla določbe ZBPP ali drugega predpisa, na podlagi katerega je tožnici naložila povrnitev stroškov. Materialno pravne zakonitosti izpodbijanega sklepa se ne da preizkusiti.
davek na dodano vrednost (DDV) - odbitek vstopnega DDV - verodostojna listina - odmera DDV - zmotna uporaba materialnega prava - obrazložitev odločbe
Pravica do odbitka nastane, ko nastane obveznost za obračun davka, to je ob dobavi blaga (63. člen ZDDV-1 oz. 167. člen Direktive o DDV). Posledično lahko samo položaj, v katerem oseba takrat deluje (status), določi obstoj pravice do odbitka. Zato ima pravico do (takojšnjega) odbitka (celotnega) vstopnega DDV, ki ga je dolžan plačati ali ga je plačala za zadevno blago, tudi oseba, ki ob pridobitvi deluje kot davčni zavezanec ter pridobi blago in storitve za namene ekonomske dejavnosti v smislu teh določb, čeprav se to blago ne uporabi takoj za ekonomsko dejavnost.
prispevki za socialno varnost - pravica do odmere davka - obdavčljivi dohodki
Stroški, ki naj bi poslancem nastali v zvezi z delom v volilni enoti, niso stroški, ki so v smislu takrat veljavnega prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 neposredno povezani z opravljanjem dela, za katerega je bil poslancem izplačan obdavčljiv dohodek. Sodišče pritrjuje stališču obeh davčnih organov, da so v prvem odstavku 44. člena ZDoh-2 taksativno našteti dohodki, ki so iz obdavčitve izključeni. Navedenemu stališču pritrjuje dejstvo, da je bil mesečni pavšalni znesek za pokrivanje stroškov pri opravljanju funkcije v zvezi z delom v volilni enoti, v 3. točko prvega odstavka 44. člena ZDoh-2 vključen šele z novelo ZDoh-2R, ki se je začela uporabljati za davčna obdobja od 1. 1. 2017 dalje.
ZMZ-1 člen 84, 84/1, 84/1-3. Direktiva 2013/33/EU Evropskega parlamenta in Sveta z dne 26. junija 2013 o standardih za sprejem prosilcev za mednarodno zaščito člen 8, 8/3, 8/3-d.
omejitev gibanja prosilcu za mednarodno zaščito - zloraba postopka mednarodne zaščite - postopek odstranitve tujca - vračanje - pridržanje - objektivni kriterij - objektivno merilo - načelo primarnosti prava EU
Iz 8. člena določbe Recepcijske direktive je izrecno razvidno, da se lahko domneva, da je prosilec vložil prošnjo samo zaradi zadržanja svoje vrnitve, utemelji na podlagi objektivnih meril. Takih objektivnih meril pa ZMZ-1 ne vsebuje, kar pomeni, da navedeno določilo Recepcijske direktive II ni bilo v celoti implementirano v naš pravni red in se zato 8. člen Recepcijske direktive II v skladu z načelom primarnosti uporablja neposredno. Ker torej zakonodajalec objektivnih meril ni vnesel v ZMZ-1, do ustrezne spremembe ZMZ-1 ni možno omejiti gibanja na tej pravni podlagi.
Sodišče opozarja na to, da je to, da tožnik zahtevka za uvedbo ponovnega postopka ni vložil že prej, le eden od treh zahtevanih pogojev iz tretje alineje prvega odstavka 84. člena ZMZ-1. Ta pogoj ni istoveten s pojmom objektivnih kriterijev, ki morajo biti določeni v povezavi z drugim pogojem, to je pogojem, da je tožnik prošnjo (v konkretnem primeru zahtevek za uvedbo ponovnega postopka) podal samo zato, da bi zadržal ali oviral izvedbo odstranitve. To, da je prosilec imel že prej možnost zaprositi za mednarodno zaščito, je le še dodaten pogoj poleg pogoja, da je vložil prošnjo samo zato, da bi preprečil odstranitev in seveda prvega pogoja, ki se nanaša na postopek odstranitve.
izločitev uradne osebe - akt, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu - nedopustna tožba - zavrženje tožbe
Po določbi drugega odstavka 5. člena ZUS-1 se v upravnem sporu lahko izpodbijajo le tisti sklepi, s katerimi je bil postopek odločanja o izdaji upravnega akta obnovljen, ustavljen ali končan. Sklep o (ne)izločitvi uradne osebe ne sodi med navedene sklepe in zato ne uživa samostojnega varstva v upravnem sporu.
odmera davka v posebnih primerih - davčna osnova - odločitev ustavnega sodišča - napačna uporaba materialnega prava
V izpodbijani, še ne pravnomočni odločbi, je zaradi zaradi previsoke (70%) uporabljene davčne stopnje izpodbijana odločitev v nasprotju z odločitvijo Ustavnega sodišča in s tem nepravilno uporabljeno materialno pravo.
postopek izdaje uporabnega dovoljenja - uporabno dovoljenje - nejasna vloga - uporaba materialnega prava - bistvena kršitev določb postopka
Organ je odločal na podlagi nejasne tožnikove vloge, saj je bila – v pogledu, ali uveljavlja uporabo pravilnika, veljavnega v času izdaje uporabnega dovoljenja (to je Pravilnika o podrobnejši vsebini dokumentacij in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov 2018), ali pravilnika, veljavnega v času gradnje (to je Pravilnika o projektni in tehnični dokumentaciji 2004) - nejasna že njegova zahteva, nato pa tudi vloga z dne 30. 10. 2018. V nobeni od navedenih vlog namreč tožnik ni navajal pravilnega naslova pravilnika oziroma se naslov ni skladal s pripisom, ki ga je dodal naslovu pravilnika. Pravilen naslov Pravilnika 2004 je namreč Pravilnik o projektni in tehnični dokumentaciji, pravilen naslov Pravilnika 2018 pa Pravilnik o podrobnejši vsebini dokumentacije in obrazcih, povezanih z graditvijo objektov. Opisano nejasnost bi organ pred odločanjem moral odpraviti. Ker je ni, je kršil pravila postopka.