Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je bilo materialno pravo pravilno uporabljeno glede opredelitve, ali tudi nošenje uniforme, spoštovanje Pravil Slovenske vojske in pravil obnašanja v vojaški bazi ter nedovoljenost zasebnih izhodov iz baze vplivajo na presojo, da pripadnik ne koristi tedenskega počitka oziroma pomenijo opravljanje dela za delodajalca oziroma pomenijo, da tedenski počitek pripadniku ni omogočen.
pokojnina - dodana doba - izpolnjevanje pogojev - policist
Tožnik na dan vložitve vloge ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po 27. členu v zvezi s 398. členom ZPIZ-2, s tem pa niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do izplačila 20% starostne pokojnine.
ZDR-1 člen 49, 54, 54/1-6, 74, 74/1, 74/2, 77, 77-1, 200, 200/1, 200/2, 200/3. ZZ člen 39. ZPP člen 274.
vodstveni delavci - predčasna razrešitev - prenehanje pogodbe o zaposlitvi - določen čas - mandat - sodno varstvo
Predčasna razrešitev vodilnega delavca, ki ima pogodbo o zaposlitvi za določen čas, je sicer institut delovnega prava, vendar pa je njena edina pravna posledica prenehanje veljavnosti pogodbe o zaposlitvi. Predčasna razrešitev pomeni (tako kot potek mandata) prenehanje pogodbe. V primeru pogodbe o zaposlitvi za določen čas, ki je sklenjena na podlagi prvega odstavka 74. člena ZDR-1, sta razrešitev in prenehanje pogodbe neločljivo povezani pravni dejstvi. Po datumu razrešitve, ki pomeni hkrati prenehanje pogodbe o zaposlitvi, delavec ne more več zahtevati odprave kršitve pri delodajalcu, saj je takšna zahteva smiselna, če kršitev še traja. Če pa ima za posledico prenehanje pogodbe o zaposlitvi, tedaj nastopi situacija iz tretjega odstavka 200. člena ZDR-1, ki od delavca terja neposredno vložitev tožbe v 30 dnevnem roku.
Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi po tem, ko prejšnja preneha (nezakonito) veljati, ne pomeni sporazumnega prenehanja veljavnosti prejšnje pogodbe o zaposlitvi. Sklenitev nove pogodbe o zaposlitvi na takšen način tudi ne pomeni spremembe pogodbe.
ZDSS-1 člen 53, 53/1, 53/1-1, 53/2. ZPP člen 184, 184/2. ZDR člen 206.
podjetniška kolektivna pogodba - kolektivni delovni spor - ugotovitveni in dajatveni zahtevek - trinajsta plača - zastaranje
Predlagatelj je ob ugotovitvenem zahtevku, ki ga je postavil že v predlogu in ki ima podlago v 1. točki prvega odstavka 53. člena Zakona o delovnih in socialnih sodiščih, na prvem naroku za glavno obravnavo postavil še dajatveni zahtevek, ki ima podlago v drugem odstavku 53. člena ZDSS-1. Ta namreč določa, da sodišče v primerih iz 1. točke prejšnjega odstavka (to je takrat, ko ugotovi kršitev pravic ali obveznosti iz kolektivne pogodbe) lahko glede na naravo razmerja na zahtevo posameznega udeleženca naloži drugemu udeležencu izpolnitev določene obveznosti. Sam zakon tako predvideva, da v kolektivnem delovnem sporu predlagatelj lahko, ob ugotovitvenem zahtevku na ugotovitev kršitev pravic ali obveznosti iz kolektivne pogodbe, postavi tudi dajatveni zahtevek, da se nasprotnemu udeležencu naloži izpolnitev določene obveznosti npr. plačilo plače in podobno. Gre torej za uveljavljanje drugega zahtevka od obstoječega, kar v celoti ustreza definiciji spremembe tožbe po drugem odstavku 184. člena ZPP.
Stališče sodišča druge stopnje, da terjatev, o kateri je bilo odločeno z dajatvenim delom sodbe, ni zastarana, temelji na zmotni presoji, da predlagatelj z uveljavljanjem dajatvenega zahtevka na prvem naroku za glavno obravnavo ni spremenil tožbe.
Ob uveljavljanju terjatve na izpolnitev obveznosti iz Podjetniške kolektivne pogodbe na prvem naroku za glavno obravnavo dne 18. 1. 2018 je petletni zastaralni rok že potekel. Ker je nasprotni udeleženec ugovarjal zastaranje terjatve, je ta del tožbenega zahtevka treba zavrniti.
Tožnik na dan vložitve vloge ni izpolnjeval pogojev za priznanje pravice do starostne pokojnine po 27. členu ZPIZ-2, saj ob vložitvi vloge ni dopolnil zahtevane starosti 53 let in 10 mesecev in 40 let pokojninske dobe brez dokupa. S tem pa niso izpolnjeni pogoji za priznanje pravice do izplačila 20% starostne pokojnine.
ZPIZ-1 člen 7, 40, 108, 111, 178. ZPIZ-2 člen 391, 394.
delna pokojnina - odvetnik - status zavarovanca - polovični delovni čas - odmera pokojnine
Pri tožniku je prišlo do spremembe obsega zavarovanja oziroma prenehanja zavarovanja za polovični delovni čas 24. 6. 2011, zato je že dne 24. 6. 2011 izpolnjeval pogoje za priznanje pravice do delne starostne pokojnine. Izplačevanje pravice ureja prvi odstavek 111. člena ZPIZ-2, ki določa, da se uživalcu pokojnina izplačuje od prvega naslednjega dne po prenehanju zavarovanja. Ker je pri tožniku prišlo do spremembe obsega zavarovanja 24. 6. 2011, je od tega datuma dalje upravičen tudi do izplačevanja delne pokojnine.
ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočna odločba - nova odločba - učinek za naprej
Tožena stranka je na podlagi odločbe Ustavnega sodišča izdala odločbo o ponovni odmeri pokojnine v postopku z izrednim pravnim sredstvom, določenim v 183. členu ZPIZ-2. Ustavno sodišče je datum upravičenosti do višje pokojnine vezalo na to, ali je nova odločba izdana po uradni dolžnosti ali na zahtevo stranke. V obeh primerih velja nova odločba in s tem tudi upravičenost do poračuna na tej podlagi od prvega dne naslednjega meseca, torej za naprej, od spremembe dalje.
predlog za dopustitev revizije - dopuščena revizija - odpravnina - višina - delovna doba - delodajalec - prekinitev delovnega razmerja
Revizija se dopusti glede vprašanja, ali je sodišče pri določitvi višine odpravnine pravilno uporabilo materialno pravo, ko je upoštevalo tudi delovno dobo, doseženo pri delodajalcu pred vmesno prekinitvijo, do katere je prišlo po volji delavca?
ZDR-1 člen 110, 110/1, 110/1-1. KZ-1 člen 241, 241/1.
izredna odpoved pogodbe o zaposlitvi - kršitev z znaki kaznivega dejanja - kazenski postopek - rok za podajo odpovedi
Seznanitev z obtožnico lahko predstavlja relevantno točko, od katere prične teči subjektivni rok za podajo odpovedi, vendar ne v vsakem primeru. Če gre za kompleksne obtožbe, če so podlaga za obtožnico indični dokazi, obtoženi pa očitke v obtožnici zanika, je mogoče, da delodajalec zgolj s seznanitvijo z obtožnico še ne ugotovi razloga za izredno odpoved pogodbe o zaposlitvi delavcu.
predlog za dopustitev revizije - sklep o stroških postopka - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Sklep o stroških postopka ni sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča. V skladu s prvim odstavkom 384. člena ZPP stranke lahko vložijo revizijo le zoper sklep sodišča druge stopnje, s katerim je bil postopek pravnomočno končan, kar pomeni, da revizija zoper sklep o stroških postopka ni dovoljena.
ponovna odmera pokojnine - notranji odkup delnic - odločba Ustavnega sodišča - pravnomočnost - nova odločba - učinek za naprej
Odločba toženke z dne 4. 9. 2004 o priznanju pravice do starostne pokojnine od 20. 9. 2004 dalje je postala formalno in materialno pravnomočna. To pomeni, da po poteku pritožbenega roka zavezuje obe stranki, četudi je nepravilna, torej tudi če je bila osnova za odmero pokojnine določena napačno in ni temeljila na vseh plačanih prispevkih, ki bi se sicer morali upoštevati.
Na podlagi 4. točke izreka odločbe Ustavnega sodišča št. U-I-239/14 in Up-1169/12 z dne 26. 3. 2015 je ponovna odmera omogočena tudi v primerih kot je tožnikov, v katerih niso bile izpolnjene procesne predpostavke za uveljavitev izrednih pravnih sredstvih po splošnih procesnih pravilih, saj toženki nalaga izdajo novih odločb ne glede na to, koliko časa je preteklo od dokončnosti odločbe o priznanju in odmeri pravice. Glede učinkovanja nove odločbe pa Ustavno sodišče ni odstopilo od tretjega odstavka 183. člena ZPIZ-2, po katerem nova odločba učinkuje za naprej, temveč je v zvezi s ponovno odmero pokojnine tudi samo v 5. točki izreka odločbe z dne 26. 3. 2015 izrecno določilo takšen učinek nove odločbe.
zavrženje revizije - pravni interes za revizijo - odpoved pogodbe o zaposlitvi - dve odpovedi - pravnomočnost
Tožnici je delovno razmerje pri toženki zakonito prenehalo že 28. 5. 2014 na podlagi izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. Redna odpoved pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga, ki je predmet tega spora, ni imela učinkov na tožničino delovno razmerje. Na podlagi slednje bi namreč tožnici delovno razmerje pri toženki (dne 12. 7. 2014) prenehalo zgolj v primeru ugotovljene nezakonitosti izredne odpovedi z dne 27. 5. 2014.
Tožnica nima pravnega interesa za vloženo revizijo, saj se z odločitvijo o reviziji njen pravni položaj ne bi v ničemer izboljšal. Revizija se namreč nanaša zgolj na presojo zakonitosti redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi z dne 7. 3. 2014, ta pa ob upoštevanju sedaj že pravnomočne odločitve v zvezi z izredno odpovedjo z dne 28. 5. 2014, ni posegla v njeno delovno razmerje pri toženki in njene pravice iz delovnega razmerja.