povrnitev premoženjske škode - igre na srečo - zmanjšanje premoženja zaradi iger na srečo - odgovornost igralnice - odgovornost koncesionarja - škoda - protipravnost
Ni dolžnost igralnice, da igralca iger na srečo zaščiti v vsakem primeru pretiranega igranja, in ne odgovarja za zmanjšanje njegovega premoženja, če ga ne. Igralnica naj ukrepa le tedaj, ko igralec sam ne zmore in ko bi to vodilo do izgub, ki bi lahko ogrozile preživljanje igralca in njegove družine.
pritožba zoper sklep o razveljavitvi sodbe sodišča prve stopnje - pritožbeni razlogi - zavrnitev pritožbe
Pritožbeni razlogi, iz katerih sme stranka izpodbijati razveljavitveni sklep sodišča druge stopnje, so taksativno našteti v drugem odstavku 357.a člena ZPP. Pritožnica nobenega od teh razlogov ne zatrjuje.
Četudi je bila notarki znana "veriga poslov", ti posli medsebojno niso bili povezani tako, da bi ji omogočali, da sama z vrnjeno varščino poplača kredit. Notar namreč ne more prevzeti vloge razsodnika in v primeru nesoglasij ali zapletov posebej raziskovati sporne okoliščine med strankami, izvajati dokazov ali celo odločati v prid ene ali druge stranke, tudi s tem, da neupravičeno (brez pooblastila upravičene osebe) zadržuje denarna sredstva na svojem računu. Vsak udeleženec obligacijskega razmerja mora predvsem sam proučiti ekonomske učinke pravnega posla.
dovoljenost revizije - povečanje solastniškega deleža na nepremičnini - vrednost spornega predmeta - opredelitev vrednosti spornega predmeta - nediferencirana vrednost spornega predmeta - nedenarni tožbeni zahtevek - subjektivna kumulacija - zavrženje revizije
Tožnika, ki sta navadna materialna sospornika (uveljavljata povečanje oziroma nastanek solastniških deležev na dveh nepremičninah), saj ne zakon ne narava pravnega razmerja zanju ne terja enake rešitve spora (196. člen ZPP), sta za revizijsko sporni zahtevek navedla eno samo vrednost spornega predmet; ta sicer presega revizijski prag iz drugega odstavka 367. člena ZPP, a bi morala biti v skladu z drugim odstavkom 41. člena ZPP diferencirana, tj. opredeljena za vsakega tožnika posebej.
predlog za dopustitev revizije - dodelitev otrok v varstvo in vzgojo - določitev stikov - preživnina - izvrševanje stikov pod nadzorom Centra za socialno delo (CSD) - zavrnitev predloga
krajevna pristojnost - spor o pristojnosti - delavnostna teorija - sedež pravne osebe
Glede na opis prekrška je jasno, da za njegov obstoj ni potreben nastanek prepovedane posledice. Za določitev kraja prekrška je zato treba uporabiti t. i. delavnostno teorijo, torej kraj, kjer je storilec delal ali bi moral delati.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS00020077
ZZZDR člen 108. OZ člen 15. ZPP člen 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
odobritev pravnega posla s strani centra za socialno delo - veljavnost pogodbe - sklenitev pogodbe - mladoletnik kot pogodbena stranka - izjava volje - poslovna sposobnost - zastopanje
Revizija se dopusti glede vprašanja poslovne sposobnosti otroka, starega 13 let, in s tem povezane veljavnosti sklenjenega pravnega posla.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO - NEPRAVDNO PRAVO
VS00019611
ZIZ člen 10. ZPP člen 377.
dovoljenost revizije - zavarovanje terjatve - sklep o začasni odredbi - nepravdni postopek - spor o izvrševanju roditeljske pravice - pravica do revizije - novela ZPP-E - zavrženje revizije
Revizija ne more biti dovoljena, s tem pa tudi ne dopuščena, zoper sklepe, s katerimi je odločeno o predlogu za izdajo začasne odredbe.
ZKP člen 358, 358-1, 372, 372-1.. KZ-1 člen 186, 186/1.
kršitev kazenskega zakona - neupravičena proizvodnja in promet s prepovedanimi drogami, nedovoljenimi snovmi v športu in predhodnimi sestavinami za izdelavo prepovedanih drog - obstoj kaznivega dejanja - zakonski znaki - neupravičena proizvodnja prepovedanih drog - konoplja
Kaznivo dejanje po prvem odstavku 186. člena KZ-1 stori, kdor neupravičeno proizvaja, predeluje, prodaje ali ponuja naprodaj ali zaradi prodaje ali dajanja v promet kupuje, hrani ali prenaša ali posreduje pri prodaji ali nakupu ali kako drugače neupravičeno daje v promet rastline, ali substance, ki so razvrščene kot prepovedane droge ali nedovoljene snovi v športu, ali predhodne sestavine, ki se uporabljajo za izdelavo prepovedanih drog.
Beseda „proizvodnja „ že sama vključuje izdelovanje, gojenje v večjem obsegu za nadaljnjo prodajo. Izraz proizvodnja pomeni izdelavo oziroma gojenje večje količine mamila oziroma storilčevo ukvarjanje s predelavo, kar je praviloma namenjeno širšemu krogu ljudi in ne samo enemu uporabniku. V konkretnem primeru, ne samo, da ni bilo ugotovljeno, da bi obsojenec konopljo gojil z namenom prodaje, temveč celo nasprotno, državna tožilka je sledila obsojenčevemu zagovoru in tak namen iz izreka obtožnega akta izpustila, temu pa je sledilo tudi sodišče, ki je zagovor obsojenca ocenilo kot prepričljiv.
kršitev določb postopka o prekršku - odločba o sankciji za prekršek - stranska sankcija - odvzem predmeta - fakultativni odvzem predmetov osebi, ki ni storilec prekrška - načelo sorazmernosti
V primeru odvzema vozila osebi, ki ni storilec prekrška, mora sodišče še posebej skrbno presoditi, ali je z odvzemom mogoče doseči namene te sankcije in ali je podana sorazmernost v ožjem smislu, pri čemer mora odvzem presojati tudi z vidika lastnika avtomobila.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
VS00019596
OZ člen 131. ZPP člen 367, 367/2.
povrnitev premoženjske škode - izgubljeni dobiček - odstop od predpogodbe - podlage odškodninske odgovornosti - vzročna zveza - protipravnost - običajno poslovno tveganje - dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - solidarnost na upniški strani
Nastalo škodo zaradi odstopa od predpogodbe je zato mogoče pripisati predvsem normalnemu poslovnemu tveganju, ki sta ga sprejela ob dejstvu, da v najem ponujata poslovni prostor v etažni lastnini, kjer je sodelovanje z drugo etažno lastnico oteženo.
preživninska obveznost staršev - prenehanje preživninske obveznosti - invalid - polnoletni invalidni otrok - zadostna sredstva za preživljanje - pravni standard - dopuščena revizija
„Zadostna sredstva za preživljanje“ iz 123. člena ZZZDR po presoji Vrhovnega sodišča zajemajo sredstva, s katerimi se lahko pokrije osnovne potrebe invalidov, potrebne za zagotovitev življenjske ravni, primerne spoštovanju njihovega osebnega dostojanstva. To pomeni, da pojem „zadostna sredstva za preživljanje“ (iz prejšnje zakonske dikcije 123. člena ZZZDR) zajema tudi individualizirane posebne potrebe posameznega invalida in ne samo minimalno dohodkovno varnost invalida, kot se zmotno zavzema revident.
ZPP člen 72, 72/6. Sodni red (1995) člen 156, 159.
zahteva za izločitev sodnika - zavrženje zahteve za izločitev sodnika - pooblastila predsednika senata - ponovna predložitev zadeve sodišču druge stopnje po razveljavitvi - dodelitev zadev - zahteva za izločitev sodnikov
Za prepozne, nerazumljive, nepopolne ali nedovoljene zahteve za izločitev sodnika šesti odstavek 72. člena ZPP določa, da jih zavrže s sklepom predsednik senata. Čeprav je tudi odločanje o formalnih predpostavkah za vsebinsko obravnavanje tesno povezano z odločanjem o izločitvi, se je zakonodajalec za tako možnost odločil iz razlogov ekonomičnosti postopka, pravilnost odločitve pa prepustil pritožbeni presoji (praviloma skupaj s končno odločbo).
Sodni red določa, da se zadeva na posameznem pravnem področju, dodeljuje (le) sodnikom, ki so na to področje razporejeni (splošno pravilo o dodeljevanju zadev iz 156. člena Sodnega reda), v primerih, ko je bila zadeva razveljavljena, pa se ob ponovni predložitvi pritožbenemu sodišču praviloma dodeli istemu sodniku poročevalcu (posebno pravilo iz 159. člena Sodnega reda).
Iz pravne podlage tožbenega zahtevka izhaja zaključek, da je bilo zapustnikovo premoženje izločeno le v korist druge in četrte toženke. Po materialnem pravu je predmet spora zgolj pravni učinek z dednim dogovorom dogovorjenih izločitev v korist druge in četrte toženke, ne pa usoda tožničine denarne terjatve, ki jo ima zoper prvega toženca kot univerzalnega naslednika njenega prvotnega dolžnika. V konkretnem primeru gre torej za dva ločena nedenarna zahtevka zoper drugo in četrto toženko, ki sta navadni sospornici. Za presojo dovoljenosti revizije je torej ključna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki odpade ločeno na vsako izmed prejemnic izločenega premoženja. Le-te pa ni mogoče ugotoviti, saj tožnica skupne vrednosti spornega predmeta v višini 46.586,69 EUR ni diferencirala.
ZDP-1 člen 18, 18/3. ZPotK člen 7, 7-9, 22, 23. OZ člen 372. Direktiva Sveta 93/13/EGS z dne 5. aprila 1993 o nedovoljenih pogojih v potrošniških pogodbah člen 4, 4/2.
varstvo potrošnikov - potrošniška kreditna pogodba - valuta obveznosti (valutna klavzula) - aleatorna pogodba - dolgoročni kredit v CHF - posojilo v tuji valuti - ničnost pogodbe - predmet pogodbe - nepošteni pogodbeni pogoji - pojasnilna dolžnost banke - informacijska dolžnost banke - Direktiva Sveta 93/13/EGS - sodna praksa Sodišča Evropske unije - trditveno in dokazno breme - prehod dokaznega bremena
Zaradi bistveno enakega namena kreditne pogodbe z valutno klavzulo in kreditne pogodbe v tuji valuti in zaradi bistveno podobnega položaja, v katerem so se v obeh primerih po spremembah vrednosti CHF znašli posojilojemalci, je Vrhovno sodišče izhajalo iz doslej že zavzetih stališč o veljavnosti kreditnih pogodb, sklenjenih v CHF kot tuji valuti.
Bistvo sodbe Sodišča Evropske unije v zadevi Andriciuc je predvsem v tem, da mora biti stopnja informiranja potrošnikov določene intenzivnosti, obenem pa so dana izhodišča, ki jih je treba pri tem upoštevati (ali gre za glavni predmet oziroma bistveno sestavino pogodbe, ali gre za splošne pogoje ali poseben dogovor, ali so pogoji jasni in razumljivi, in če ne, ali so nepošteni). Gre za materialnopravna izhodišča, ki jih je treba upoštevati tudi za presojo konkretne zadeve, upoštevajoč pač v tej zadevi ugotovljene dejanske okoliščine.
Dejanske okoliščine, v katerih je bila sklenjena kreditna pogodba, sta tako dolžni navesti stranki; posledice opustitve te dolžnosti nosi stranka, na kateri je dokazno breme za določeno dejstvo. Tožnica zatrjuje negativno dejstvo (da pojasnilna dolžnost ni bila opravljena), kar nakazuje, da dokazno breme nosi tožena stranka; potem, ko je ta dokazala, da je bila pojasnilna dolžnost vendarle v določeni meri opravljena, je procesno dokazno breme prešlo na tožnico. V tem smislu je treba razumeti presojo sodišča druge stopnje, ko je na podlagi navedenega in ob odsotnosti konkretnejših pojasnil tožnice, katere relevantne okoliščine so ji bile zamolčane ter kako se je realiziralo tveganje, na katerega naj ne bi bila opozorjena, zaključilo, da je bila tožnica ustrezno in zadostno poučena o tveganjih, ki jih prinaša sklenitev pogodbe z valutno klavzulo in spremenljivo obrestno mero, ter seznanjena z ekonomskimi posledicami, ki jih lahko ima sklenitev takšne pogodbe, vključno z možnostjo znatnega zvišanja vrednosti njene pogodbene obveznosti v domači valuti. Takšen zaključek nadalje vodi v sklep, da je bila pojasnilna dolžnost ustrezno in pošteno opravljena in da je zato pogodbeni pogoj (valutna klavzula v CHF) jasen in razumljiv, kar nadalje izključuje presojo njegove nepoštenosti.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - pravica do nepristranskega sojenja - izločitev sodnika - dvom v nepristranskost sodnika pristojnega sodišča - sprejem priznanja krivde soobdolžencev - kriterij obrazloženosti - pomanjkanje razlogov o odločilnih dejstvih - dokazna ocena - prikriti preiskovalni ukrepi - odredba - uporaba dobljenih dokazov zoper osebo, zoper katero ukrep ni bil odrejen - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Vrhovno sodišče ni moglo preizkusiti zatrjevane kršitve v zvezi z nezakonitostjo postopanja predsednice senata pri zavrženju zahteve za njeno izločitev, saj o tem, zakaj je bila zahteva zavržena, sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov, na podlagi katerih bi bilo mogoče opraviti preizkus zakonitosti odločitve.
Sodišče prve stopnje se je pri utemeljevanju svojih dokaznih zaključkov na več mestih v obrazložitvi sodbe sklicevalo na sodbe, izdane zoper soobsojence, ki so krivdo na predobravnavnem naroku priznali oziroma so sklenili sporazum o priznanju krivde (na primer 11., 17., 29. točka obrazložitve sodbe), kar je v luči ustavne pravice do nepristranskega sojenja ter upoštevajoč ustavnoskladno razlago določbe 6. točke prvega odstavka 39. člena ZKP pri Vrhovnemu sodišču vzbudilo dvom v nepristranskost odločanja predsednice senata prvostopenjskega sodišča.
Ločevati je treba situacije, ko se pri izvrševanju kaznivega dejanja oseba, zoper katero prikriti preiskovalni ukrepi niso odrejeni, slučajno in nenadejano ujame v izvajanje ukrepov, odrejenih zoper drugo osebo, od situacij, ko se prikriti ukrepi z uporabo odredb, izdanih zoper druge osebe, osredotočeno izvajajo tudi zoper osebo, ki sodeluje pri izvrševanju kaznivega dejanja, zaradi katerega je bila odredba izdana.
Na podlagi bolj kritične presoje spisovnega gradiva bi se po oceni Vrhovnega sodišča utegnilo izkazati, da se prikriti preiskovalni ukrepi niso izvajali le zoper tiste osumljence (sedaj obsojence), zoper katere so bile odredbe izdane, temveč so policisti brez ustrezne odobritve odredbodajalca v neki točki de facto sami razširili subjektivni domet sicer zakonitih odredb, izdanih zoper druge obsojence, na M. M. Če bi se ugotovilo, da so policisti odredbe, izdane zoper soobsojence, uporabili za osredotočeno zbiranje podatkov in informacij tudi zoper M. M., bi to pomenilo, da je bilo s takim ravnanjem poseženo v bistvo zahteve po predhodni kontroli teh ukrepov, ki posegajo v ustavne pravice posameznika.
Na podlagi dejanskega stanja, ki ne daje jasnih in prepričljivih odgovorov, ali je bila dejavnost policije pri izvajanju prikritih preiskovalnih ukrepov, odrejenih zoper soobsojence, v resnici usmerjena tudi zoper M. M., da se odkrije in razišče tudi njegova vloga pri izvrševanju kaznivih dejanj, sta sodišči zaključili, da zatrjevana kršitev iz 8. točke prvega odstavka 371. člena ZKP in kršitve ustavnih pravic niso podane. V takšne zaključke pravnomočne sodbe je Vrhovno sodišče podvomilo, zato je izpodbijani sodbi na podlagi 427. člena ZKP razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v novo sojenje.
Pritrditi pa je treba zahtevi, da sodba sodišča prve stopnje v zvezi z dejanjem, ki se očita obsojenemu H. N., nima razlogov o odločilnih dejstvih. Iz obrazložitve sodbe namreč niso razvidni razlogi, na podlagi katerih je sodišče sprejelo svoje zaključke o tem, zakaj šteje, da je obsojencu kaznivo dejanje dokazano. Prvostopenjsko sodišče je v obrazložitvi sodbe vsebino posameznih izvedenih dokazov samo povzelo, ne da bi obrazložilo presojo teh dokazov v smislu sedmega odstavka 364. člena ZKP.
V obrazložitvi sodbe sodišča prve stopnje so izostali razlogi o tem, kako je sodišče pretehtalo vsak dokaz posebej in v povezavi z drugimi dokazi.
Revizijsko sodišče se strinja z razlogi sodišč druge in prve stopnje, da je v popolnem nasprotju s temeljnimi nalogami policista, če ta aktivno (celo v ožji skupini več policistov) sodeluje v zlorabljanju policijskih pooblastil zato, da bi se okrnil ugled ministra, ki je nastopal kot nasprotna stranka v pogovorih s sindikati v času sindikalne aktivnosti tega sindikata (v času trajajoče stavke). Očitno je, da takšna zadeva, ki je prišla tudi v javnost, zelo močno krni ugled Policije.
Kršitev iz druge alineje prvega odstavka 110. člena ZDR-1 predstavlja hujšo kršitev pogodbenih, pa tudi drugih obveznosti iz delovnega razmerja, in se ne nanaša le na zelo ozek krog pogodbenih obveznosti delavca iz njegovega opisa delovnega mesta. Že sodišče prve stopnje je s tem v zvezi pravilno opozorilo na določbo 37. člena ZDR-1, kodeks ravnanja javnih uslužbencev, načelo zakonitosti, lojalnosti itd. Tožnikov položaj predsednika sindikata je bil še veliko bolj izpostavljen kot položaj navadnega policista, ne glede na to, če takrat ni izvajal konkretnih nalog policista.
Delodajalec je v postopku izredne odpovedi pogodbe o zaposlitvi dolžan pisno obrazložiti dejanski razlog za odpoved (drugi odstavek 87. člena ZDR-1). Bistveno je, da ta razlog v sodnem postopku tudi dokaže. Pri tem ni omejen le na dokaze, s katerimi je razpolagal pred izredno odpovedjo pogodbe o zaposlitvi, temveč lahko uporabi tudi druge. Toženka je nezakonito delovanje tožnika (in nekaterih drugih) dokazala z naknadno pridobljenimi originalnimi izpiski pogovorov na Facebook profilu. Ravno ti podatki so bili ključni za presojo.
Ker je tožnik prejel denarno socialno pomoč in varstveni dodatek na podlagi odločbe CSD, ki je bila na podlagi zakona, ki ureja to pravico, razveljavljena, je dolžan neupravičeno prejeta sredstva v višini razlike med prejeto usklajeno višino varstvenega dodatka in višino varstvenega dodatka, do katerega je upravičen na podlagi odločbe z dne 13. 5. 2016, izdane v postopku razveljavitve, vrniti.
odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti - predčasna razrešitev - dekan - nezakonita razrešitev - neutemeljen odpovedni razlog
Ker je bilo pravnomočno ugotovljeno, da je bila razrešitev tožnice s funkcije dekanje nezakonita, je sodišče pravilno presodilo, da to dejstvo ne predstavlja utemeljenega odpovednega razloga. Prav tako je pravilna presoja, da očitana ravnanja kot so prekoračitev in neupoštevanje opozoril ter nenamenska uporaba sredstev ne morejo biti razlog za odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti pač pa kvečjemu iz krivdnega razloga. Odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga pa toženka ni izvedla.