prevzemi - usklajeno delovanje – neizpodbojna zakonska domneva o usklajenem delovanju – dokazovanje - zavrnitev dokaznega predloga
Po prevzemnem pravu obvladovanje odvisne družbe s strani obvladujoče družbe določeno kot opredelilni element usklajenega delovanja, saj se zaradi korporacijske povezanosti avtomatično šteje, da te osebe v bistvenem sodelujejo s prevzemnikom. Ta učinek razmerja odvisnosti torej odstopa od ureditve po pravu gospodarskih družb, saj je logično prilagojen potrebam regulacije prevzemnih ravnanj po ZPre-1.
Zakonodajalec je normiral usklajeno delovanje z uporabo neizpodbojne pravne domneve, s katero je določil, da v določenih razmerjih korporacijske odvisnosti ni mogoče izključiti skupnega delovanja tako povezanih družb. Gre za pravno domnevo, ko se po zakonu brez dokazovanja šteje, da določena dejstva obstojijo (ali ne obstojijo), in sicer zaradi njihove zveze z drugimi dejstvi, katerih obstoj (neobstoj) se dokazuje po splošnih pravilih. Gre za (pravo) neizpodbojno pravno domnevo, v okviru katere velja za resnično tisto, kar na podlagi izkustev velja za resnično, in bi se zato po nepotrebnem oteževal nastop pravnih posledic, če bi bilo treba domnevana dejstva vsakič dokazovati.
Sporna domneva tako predpostavlja dve dejstvi, ki sta v določeni zvezi: dejstvo usklajenega delovanja, ki se težko dokazuje in katerega obstoj zato zakon (neizpodbojno) domneva, ter dejstvo razmerja odvisnosti obvladujoče in odvisne družbe (ki je po rednem teku stvari ključno razmerje), ki se lažje dokazuje in ki se mora dokazati po splošnih pravilih (ob upoštevanju šestega odstavka 8. člena ZPre-1). Zato je glede na določbo tretjega odstavka 8. člena ZPre-1 bistvena presoja o usklajenem delovanju vezana prav na ugotavljanje obstoja okoliščin o razmerju odvisnosti oziroma obvladovanja relevantne družbe (četrti odstavek 8. člena ZPre-1). Prav s to konstrukcijo je zakonodajalec v ZPre-1 vzpostavil učinkovito pravno varstvo pred izigravanjem obveznosti prevzemnika ter oseb, ki mu pri tem, glede na naravo omenjenih korporacijskih razmerij, sledijo ter končno pomagajo.
Revizija se dopusti o pravnem vprašanju ali je treba za sodna pisanja iz 142. člena ZPP, ki se vročajo subjektom (pravnim osebam) iz tretjega odstavka 139. člena ZPP, uporabiti določbe tretjega, četrtega in petega odstavka 142. člena ZPP tako, kot v primeru vročanja fizičnim osebam, v kolikor vročitev po 133. členu ZPP ni mogoča.
CIVILNO PROCESNO PRAVO – PRAVO INTELEKTUALNE LASTNINE
VS4002242
ZPP člen 67. ZS člen 103, 103/2.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz razlogov smotrnosti - generalna delegacija – spor zaradi varstva avtorske pravice
V obravnavanem primeru gre za spor iz avtorske pravice, ki sodi v krog pravic intelektualne lastnine. Razlog smotrnosti, ki utemeljuje delegacijo pristojnosti po 67. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP), je v primeru generalne delegacije že zakonsko predviden. Zato Vrhovno sodišče pritrjuje stališču predložitvenega sodišča, da tehten razlog za delegacijo pristojnosti v obravnavanem primeru pomeni že okoliščina, da bo preostanek postopka vodilo in v zadevi odločilo sodišče, ki je specializirano za reševanje tovrstnih sporov.
ZGD-1 člen 3, 3/6, 667, 667/2, 668, 668/2, 671, 671/2, 671/3, 673, 673a. OZ člen 14.
samostojni podjetnik posameznik - statusno preoblikovanje podjetnika – pogodba o prenosu podjetja - prenos podjetja na kapitalsko družbo – premoženje podjetnika - opis podjetja
Statusno preoblikovanje podjetnika omogoča fizični osebi, ki je podjetnik, da iz enovite premoženjske mase, ki ji pravno pripada, izčleni podjetniško organizirano premoženje, ki ga nato po poti univerzalnega pravnega nasledstva prenese na kapitalsko družbo.
Kadar določeno podjetniško organizirano premoženje ni vključeno v pogodbo o prenosu podjetja, to premoženje ni več namenjeno opravljanju pridobitne dejavnosti in je tako izgubilo naravo podjetniško organiziranega premoženja.
Če s pomočjo razlage, ki upošteva posebno naravo pogodbe o prenosu podjetja oziroma statusnega preoblikovanja podjetnika nasploh, ni mogoče zaključiti, da se pogodba nanaša tudi na terjatev, ki ni vsebovana v opisu podjetja, potem je treba šteti, da je terjatev ostala pri podjetniku oziroma fizični osebi.
ZPP člen 298, 298/2. ZV člen 4, 55. Temeljni zakon o vodah člen 22.
vzročna zveza - odgovornost države - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - dokazno breme - povrnitev škode - opustitev kot protipravno ravnanje - škoda zaradi poplav
Dokazno breme je v primeru odškodninske odgovornosti zaradi opustitve na strani odgovorne osebe, vendar pa se je tožena stranka svoje odgovornosti s trditvami in predložitvijo dokazov uspela razbremeniti. Dokazno breme za obstoj odškodninske odgovornosti se je zato prevalilo na tožečo stranko, ki pa je še naprej kršitve tožene stranke zatrjevala le pavšalno.
UPRAVNI POSTOPEK – TRG VREDNOSTNIH PAPIRJEV – ODVETNIŠTVO
VS4002198
ZTFI člen 488, 488a. ZUP člen 82. ZOdv člen 10.
Agencija za trg vrednostnih papirjev - pravica do pridobivanja informacij in pregledov dokumentov – varovanje zaupnih informacij – upravičenci – pooblaščenec stranke - odvetnik
Bistvo spora je razlaga pravice do pridobivanja informacij in pregleda dokumentov v okviru postopkov, ki se na podlagi ZTFI vodijo pred Agencijo. Dilema je, kdo poleg strank postopka je v določenih primerih še lahko upravičen do pregleda dokumentov in obvestila o poteku relevantnega postopka. Vrhovno sodišče zaradi jasnosti obsega pravice do pridobivanja informacij že uvodoma izpostavlja, da je vlogo odvetnika kot strankinega pooblaščenca treba striktno presojati z vidika potrebe po varstvu pravne koristi oseb (strank), ki jih odvetnik zastopa. Zato je materialnopravno napačno tožbeno izhodišče, da je določba 10. člena ZOdv samostojna materialno-pravna podlaga za „generalno“ pridobivanje osebnih podatkov pri opravljanju odvetniškega poklica, saj je tudi ta določba strogo omejena na pridobivanje relevantnih osebnih podatkov, ki jih odvetnik potrebuje pri opravljanju odvetniškega poklica v posamični zadevi.
Iz določbe 488. člena ZTFI izhaja, da je Agencija v okviru svojih pooblastil dolžna varovati zaupne informacije. Vendar pa je Agencija v postopkih odločanja v posamičnih zadevah izrecno vezana na (subsidiarno) uporabo ZUP, kar pomeni, da mora Agencija v primeru, če zainteresirana oseba utemeljeno zatrjuje svojo pravno korist od pregleda konkretizirano opredeljenih upravnih dokumentov, tovrstno vlogo obravnavati po določbi 82. člen ZUP. Zato je zmotna interpretacija 488. člena ZTFI kot določbe lex specialis, ki izključuje uporabo 82. člena ZUP, saj je v drugem odstavku 488. člena ZTFI izrecno določeno, da se zaupnih informacij ne sme razkriti nobeni drugi osebi ali državnemu organu, razen v primerih, določenih z zakonom.
pogodba o odstopu terjatve – cesija – prehod terjatve – komisijska pogodba
Četudi bi šlo za prenos terjatve, za izpolnitev katere je pravna prednica tožeče stranke jamčila kot garant, bi s trenutkom prehoda terjatve nanjo prenehala le njena odgovornost za izpolnitev obveznosti, medtem, ko bi terjatev do glavnega dolžnika obstajala še naprej. Zgolj to, da pred prenosom za isto terjatev jamči pravna prednica tožeče stranke pravni prednici tožene stranke, po prenosu pa obratno, ni razlog za zavrnitev zahtevka.
ZKP člen 201, 201/1-3, 371, 371/1-11. KZ-1 člen 186, 186/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - pripor - obstoj utemeljenega suma – ponovitvena nevarnost – neupravičen promet s prepovedanimi drogami
Kršitev po 11. točki prvega odstavka 371. člena ZKP bi bila podana, če bi sodišče zgolj povzelo stališče državnega tožilca, ne da bi se tudi samo opredelilo do tega, ali in katerim navedbam državnega tožilca sledi.
ZPP člen 8, 339, 367, 367a, 367b, 367b/4, 367b/6. ZZZDR člen 106.
predlog za dopustitev revizije – nepopoln predlog – dodelitev otrok – stiki z otrokom – pripombe na vsebino zapisnika o glavni obravnavi – pomembno pravno vprašanje - zavrženje predloga za dopustitev revizije
Pomanjkljivost predloga, ki ne vsebuje navedbe okoliščin, ki bi kazale na širšo pomembnost zatrjevanih spornih kršitev in spornih pravnih vprašanj.
ODŠKODNINSKO PRAVO - RAZLASTITEV - NEPRAVDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0017621
Zakon o razlastitvi člen 37, 37/1. ZRPPN člen 9, 33, 42, 42/1, 55, 55/2, 64, 67. ZNP člen 103. ZSR člen 7. SZ člen 5. SZ-1 člen 10. ZPP člen 286, 339, 339/2-8, 339/2-14.
razlastitev - nepravdni postopek - določitev odškodnine zaradi razlastitve - premoženjska škoda - odškodnine - zmanjšanje odškodnine zaradi dodelitve nadomestnega stanovanja - izguba dobička - vrednost nepremičnine - nadomestna nepremičnina - višina obresti - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - smrt stranke v postopku - trditveno in dokazno breme - prekluzija
Smrt udeleženca postopka sama po sebi in vstop njegovih pravnih naslednikov v postopek ne upravičuje predlagateljice navajati nova dejstva in predlagati nove dokaze, ki bi jih lahko navedla oziroma predlagala pred tem. Za presojo pravočasnosti predlagateljičinih trditev in dokaznih predlogov ni bistveno, kdaj jo je pravni naslednik razlaščenca seznanil z določenim dejstvom, pač pa, ali se predlagateljica ob ustrezni skrbnosti s tem dejstvom res ni imela možnosti seznaniti že prej.
Določbe o odškodnini za razlaščene nepremičnine so se smiselno uporabljale tudi za prisilni prenos pravice uporabe na nepremičninah, ki so bile že družbena last in se še vedno uporabljajo v tistih postopkih, ki se morajo po kasnejših predpisih končati po ZRPPN.
Med stranskimi učinki razlastitve je treba upoštevati tudi zmanjšanje oziroma izgubo dohodka, vendar le za čas, ki bi bil skrbnemu lastniku potreben za vzpostavitev enake rabe enakovredne nepremičnine.
spor o pristojnosti – gospodrski spor – pristojnost okrožnega sodišča – spor med gospodarskima družbama – sedež gospodarske družbe
Obe stranki sta gospodarski družbi in je zato pri odločanju treba uporabiti pravila o postopku v gospodarskih sporih, v takšnem primeru pa je podana pristojnost okrožnega sodišča. Glede na sedež toženke je torej podana pristojnost Okrožnega sodišča v Ljubljani.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije - subjektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - deljive terjatve - zavrženje predloga za dopustitev revizije
V primeru, ko denarna terjatev (obveznost) ni opredeljena kot solidarna (na upniški in/ali dolžniški strani), gre za deljivo obveznost (terjatev). Vsak soupnik lahko uveljavlja zgolj svoj del terjatve za presojo (ne)dovoljenosti predloga za dopustitev revizije. Relevantna vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe je torej tista, ki se nanaša na vsako posamezno tožnico.
Pritožbeno sodišče v izreku svoje odločbe o pritožbi zoper sklep prvostopenjskega sodišča o zavrženju dela tožbe ni odločilo, ker je odločilen samo izrek sodbe (sklepa), kajti ta opredeljuje vsebino pravnega varstva, ki ga daje sodišče tožniku, revizija zoper odločitev o tem delu tožbe ni dovoljena.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – opis kaznivega dejanja – kraj storitve – odločba o kazenski sankciji – izrek enotne kazni – zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Besedilo v opisu, da sta obsojenca storila kaznivi dejanji v T. d. d., je zadostno in določljivo opredeljen kraj storitve kaznivega dejanja - z navajanji v zahtevi za varstvo zakonitosti, da ta naj ne bi bil zadostno opredeljen, in ne da bi sodišču pojasnila, v čem je bila zaradi tega prikrajšana v svojih pravicah, obramba ne more biti uspešna.
plačilo vodnega povračila – začasna odredba – težko popravljiva škoda – verjetnost nastanka ni izkazana
Ni dovolj, da tožnica izkaže, da ji bo nastala določena škoda, temveč mora tudi izkazati, da ta škoda zanjo konkretno predstavlja težko popravljivo škodo. Ne da bi tožnica jasno izkazala, kakšno je njeno finančno stanje, ne glede na višino zneska, ki naj bi ga plačala, pa ni mogoča pozitivna odločitev o zahtevi za izdajo začasne odredbe, saj, kot je pravilno navedlo že sodišče prve stopnje, zgolj pavšalne neizkazane navedbe in višina zneska ne utemeljujejo v zadostni meri verjetnosti o možnosti nastanka težko popravljive škode tožnici.
bistvena kršitev pravdnega postopka – načelo proste presoje dokazov – razlogi za revizijo – izpodbijaje dejanskega stanja v reviziji
Tožnica z revizijskimi očitki ni uspela preseči ravni zgolj izpodbijanja v razlogih pravnomočne sodbe sprejete dokazne ocene in s tem v njej ugotovljenega dejanskega stanja.
kršitev kazenskega zakona – obstoj kaznivega dejanja - zanemarjanje otroka in surovo ravnanje – zakonski znaki kaznivega dejanja - otrok kot oškodovanec - mladoletna oseba
Novela Kazenskega zakonika (KZ-1B) je kot predmet kazenskopravnega varstva namesto besede otrok uporabljene v prejšnjem besedilu 192. člena KZ-1, uporabila pojem „mladoletna oseba“, kar pa ne pomeni, da se je prejšnje besedilo te določbe nanašalo le na otroka do štirinajstega leta starosti. Pri razlagi te določbe ni mogoče pojem otroka opredeljevati v pomenu iz 21. člena KZ-1, ki pojem otroka opredeljuje le glede na omejitev kazenske odgovornosti glede na starost storilca kaznivega dejanja.
zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - druga odločba - pomembno pravno vprašanje
Vrhovno sodišče je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrglo zaradi neizpolnjevanja pogojev iz prvega odstavka 420. člena ZKP, saj ponavlja le razloge, ki so bili neuspešno uveljavljani že v pritožbenem postopku, niti ni takih razlogov za odločanje o zahtevi zaznalo Vrhovno sodišče samo (o vsebinsko enakem pravnem vprašanju pa je že zavzelo stališče).