ZTLR člen 28, 28/2. ODZ paragraf 1460. ZNZGP člen 7a.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice na podlagi zakona - nacionalizacija - cona B STO - darilna pogodba - dobra vera pridobitelja
Tudi če bi kot pravilno sprejeli stališče o dobri veri tožnikovega očeta od 10. 6. 1962, ko je bila sklenjena darilna pogodba, to ne utemeljuje sklepa o pridobitvi lastninske pravice na podlagi zakona, saj so bila zemljišča že pred potekom priposestvovalne dobe nacionalizirana in so prešla v državno last.
spor o pristojnosti – spor iz pridobitve dejavnosti strank v postopku - gospodarski spor – pristojnost okrožnega sodišča
Ob dejstvu, da je tožnik gospodarska družba, toženka samostojna podjetnica posameznica, spor pa, kot je razvidno iz vlog pravdnih strank, izvira iz njune pridobitne dejavnosti, gre v obravnavani zadevi za gospodarski spor. Za odločanje v gospodarskih sporih stvarno pristojno okrožno sodišče.
Obstoječa zakonska ureditev lovske pravice kot samostojne pravice, ki ni vezana na lastništvo zemljišča in jo lahko po posebnem postopku pridobijo samo usposobljene pravne osebe, zaradi česar lastniki zemljišč in gozdov ne smejo svobodno loviti in si prilaščati divjadi, ki se nahaja na njihovem zemljišču, in svojega zemljišča ne smejo uporabljati za pridobitno izkoriščanje pravice lova, ni v nasprotju z URS (odločbi Ustavnega sodišča Republike Slovenije U-I-40/06 z dne 11. 10. 2006 in U-I-98/04 z dne 9. 11. 2006).
pogodba o dosmrtnem preživljanju – ničnost - ugotovitev ničnosti – razlogi za revizijo – zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja – napačna dokazna ocena – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – pomanjkljivosti sodbe - dokazovanje – dokaz z izvedencem - prekluzija – krivda za prepozno predlaganje dokazov – nepričakovan procesni preobrat – nova dejstva in dokazi v reviziji
ZPP ne vsebuje dokaznih pravil in zato ne obstoji zaveza, da bi bilo treba poslovno (ne)sposobnost (demenco in njene posledice) vedno ugotavljati s sodnim izvedencem ustrezne medicinske stroke. Potreba po sodnem izvedencu se lahko pojavi šele pozneje. Temu je s pogojem nekrivde prilagojen sistem prekluzij, ki pravdnih strank ne sili, da v vsakem primeru že takoj „na zalogo“ podajo vse dokaze, ki bi eventualno lahko prišli v poštev. Ker je upoštevanje prave mere pri predlaganju dokazov izraz splošnega načela procesne ekonomičnosti (prvi odstavek 11. člena ZPP), pogoja nekrivde ne gre tolmačiti preveč togo.
Ker se je šele pozneje izkazalo, da obstojijo ne samo nasprotja med izpovedbama obeh izvedencev, temveč, kar je bistveno, nasprotja med izpovedbo izvedenca, ki ga je angažiral toženec, in testi, ki jih je slednji uporabil pri svojem delu in so bili v spis predloženi šele pozneje, je pravilen zaključek pritožbenega sodišča, da je prišlo do nepričakovanega procesnega preobrata (utemeljenega dvoma v toženčev protidokaz), ki utemeljuje pogoj nekrivde iz drugega odstavka 286. člena ZPP.
DRUŽINSKO PRAVO – STVARNO PRAVO – CIVILNO PROCESNO PRAVO
VS0015959
ZZZDR člen 51, 51/2.
premoženjska razmerja med zakoncema – skupno premoženje zakoncev – nastanek skupnega premoženja – posebno premoženje zakonca – bistvena kršitev določb pravdnega postopka – konkretizacija kršitev določb pravdnega postopka
Materialnopravno zmotno je stališče tožeče stranke, da že dejstvo, da je toženec kupil delnice in pridobil lastninsko pravico na stanovanju v času zakonske zveze, pomeni, da gre za skupno premoženje pravdnih strank. Skupno premoženje je samo tisto premoženje, ki ga zakonca v času zakonske zveze pridobita z delom.
predlog za dopustitev revizije – dovoljenost predloga za dopustitev revizije – dovoljenost predloga za revizijo zoper sklep – sklep, s katerim je sodišče druge stopnje zavrglo pritožbo – zavrženje pritožbe – direktna revizija – nepopoln predlog – preživljanje otroka – višina preživnine – vrednost spornega predmeta – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Ker je bila revizija zoper sklep, s katerim sodišče druge stopnje zavrže pritožbo, vselej dovoljena že po samem zakonu (tretji odstavek 384. člena ZPP), predlog za dopustitev revizije zoper tak sklep ni dovoljen.
Predlog za dopustitev revizije zoper sodbo ni dovoljen, ker predlagatelj ni navedel, kolikšen del odločitve o preživnini izpodbija oziroma koliko preživnine je v spornem obdobju pripravljen plačevati za mladoletna otroka. Zaradi opisane nepopolnosti predloga je bil onemogočen preizkus, ali je izpolnjen pogoj za dovoljenost revizije in s tem tudi za dovoljenost predloga za dopustitev revizije.
OZ člen 131, 134, 352, 352/1, 365, 366, 367. ZPP člen 112, 112/1, 112/8, 112/9, 367a, 367a/1, 367c, 367c/3.
dopuščena revizija – povzročitev škode – zahteva za prenehanje s kršitvami osebnostnih pravic – prenehanje obveznosti – zastaranje – kdaj začne zastaranje teči – čas, ki je potreben za zastaranje – zastaranje odškodninske terjatve – subjektivni zastaralni rok – pretrganje zastaranja – vložitev tožbe – roki in naroki – vloga, vezana na rok – vložitev tožbe pri nepristojnem sodišču – očitna pomota vložnika – tožba, zavržena zaradi nepristojnosti – odstop zadeve pristojnemu sodišču
Revizija se dopusti glede pravnega vprašanja, ali je zastaralni rok varovan tudi, če ne pride do zavrženja tožbe in nato do vložitve nove tožbe, pač pa do odstopa zadeve pristojnemu sodišču in nadaljevanja postopka pred tem sodiščem.
dovoljenost predloga za dopustitev revizije – nediferencirana vrednost spornega predmeta – objektivna kumulacija zahtevkov – različna podlaga tožbenih zahtevkov – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Navedba le ene oziroma skupne vrednosti spornega predmeta v primeru objektivne kumulacije nedenarnih zahtevkov ima enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.
ZPP člen 17, 17/2, 25, 25/2, 108. ZIZ člen 15, 100, 100/1, 136.
krajevna pristojnost – spor o pristojnosti – izvršilni postopek – stalno prebivališče dolžnika – nerazumljiva vloga – nepopolna vloga
Na podlagi drugega odstavka 17. člena ZPP v zvezi s 15. členom ZIZ tudi za izvršilni postopek velja pravilo, da se pristojnost presodi na podlagi splošno znanih dejstev in na podlagi navedb v izvršilnem predlogu. Takšne so tudi navedbe upnika o dolžniku, ki jih na poziv sodišča navede v dopolnitvi predloga (108. člen ZPP).
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - izvajanje dokazov - zaslišanje obdolženca - zaslišanje priče - obdolženec kot priča - izvedenstvo - dokazovanje z izvedencem
Če obsojenec v zagovoru med drugim izpoveduje o kaznivem dejanju, ki se njemu ne očita oziroma glede katerega nastopa v vlogi oškodovanca, to ne pomeni, da sodišče na ta del zagovora ne more opreti dokaznih zaključkov oziroma da gre za nedovoljen dokaz.
Če se sodišču porodi utemeljen dvom o pravilnosti izvedeniškega mnenja, slednjega ne more zavrniti, ne da bi ponovno zaslišalo istega izvedenca oziroma si pridobilo mnenje drugega izvedenca.
OZ člen 568, 568/1. ZPP člen 339, 339/2-14, 370, 370/3.
pogodba o preužitku – razveza pogodbe – nevzdržnost skupnega življenja – neizpolnjevanje obveznosti – zavrnitev revizije
Razlog nevzdržnosti skupnega življenja ni pravno relevanten, saj sta nižji sodišči pravilno presodili, da ne obstoji skupno življenje pravdnih strank. Pravdne stranke so namreč sosedje, ki živijo v svojih hišah, in po naravi stvari med njimi ne more obstajati skupno življenje.
Pravno nerelevantne so tudi vse navedbe o neizpolnjevanju pogodbe (vključno z neizvedbo dokaza z izvedencem kmetijske stroke) oziroma o gospodarjenju s kmetijo, saj tožnika nista izkazala, da jima toženca preprečujeta dogovorjeno gospodarjenje.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006411
ZKP člen 18, 355, 371, 371/1-8, 371/1-11. KZ-1 člen 186, 186/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljen dokaz - uradni zaznamek o zbranih obvestilih - načelo neposrednosti - dokazni postopek – prosta presoja dokazov - najboljši možen dokaz – nerazumljiv izrek - neupravičen promet s prepovedanimi drogami - količina droge
Obsodilna sodba ne more temeljiti na posrednem dokazu uradnem zaznamku o informativnem razgovoru policista z občanom (kasnejšo pričo) ob izostanku kakršnihkoli drugih neposrednih ali posrednih dokazov, ki bi tvorili zaključen krog (indična sodba).
dopuščena revizija – prekluzija - navajanja dejstev in dokazov – prvi narok za glavno obravnavo – trditveno breme
Revizija se dopusti glede vprašanj:
Ali so bila z upoštevanjem navedb tožeče stranke v pripravljalni vlogi z dne 3. 9. 2009 kršena pravila o prekluziji navajanja dejstev (286. in 286.a člen Zakona o pravdnem postopku; v nadaljevanju ZPP)“ in
Ali je sodišče z ugotovitvami o vlaganjih tožeče stranke oziroma konkretneje z ugotovitvami o nakupu žlebov in lesa, o popravilu strešne kritine v letu 2008, o nakupu centralne peči in o menjavi dimnika prekoračilo trditveno podlago tožeče stranke (prvi odstavek 7. člena ZPP)?“.
ZPP člen 380, 380/2. ZOR člen 124, 131. ZD člen 120, 120/3.
pogodba o dosmrtnem preživljanju – razveza pogodbe – neizpolnjevanje obveznosti – neznatni del obveznosti
Toženec je do vložitve tožbe tožniku izplačal 10 obrokov rente, kasneje pa je s plačevanjem povsem prenehal. Gre za neizpolnjevanje obveznosti, ki po konkretni pogodbi o dosmrtnem preživljanju ne more pomeniti neizpolnitve neznatnega dela obveznosti, saj bistveno posega v pogodbeni (eksistenčni) položaj preživljanca.
ZPP člen 196, 199, 202, 202/1, 367, 367/4, 384, 384/1.
udeležba drugih oseb v pravdi – stranska intervencija - sosporniški intervenient – oseba, na katero se sodna odločba neposredno nanaša – predlog za dopustitev revizije – dovoljenost predloga za revizijo zoper sklep – sklep, s katerim se postopek pravnomočno konča – sklep o zavrnitvi intervencije – zavrženje predloga za dopustitev revizije
Predlagateljica ni sosporniška intervenientka oziroma oseba, na katero bi se sodna odločba v tej pravdi lahko neposredno nanašala (196. člen ZPP), zato sklep o zavrnitvi njene intervencije ni sklep, s katerim je bil postopek zanjo pravnomočno končna. Ker revizija zoper tak sklep ni dovoljena (prvi odstavek 384. člena ZPP), ni dovoljen tudi predlog za njeno dopustitev (četrti odstavek 367. člena ZPP).
mednarodna zaščita – omejitev gibanja – ugotavljanje identitete prosilca – dvom v verodostojnost izkazovane identitete - begosumnost – zlorabljanje sistemov mednarodne zaščite - - obstoj prstnih odtisov iz baze EURODAC
Za omejitev gibanja zaradi ugotavljanja prosilčeve istovetnosti ne zadostuje zgolj ugotovitev, da je prosilec v Republiko Slovenijo prišel brez dokumentov, s katerimi bi lahko izkazal istovetnost po Zakonu o tujcih, ampak se ukrepe na tej podlagi lahko odredi le, če obstaja tudi dvom v verodostojnost izkazovane identitete, ki ga mora tožena stranka obrazložiti. Ta dvom pa v obravnavanem primeru tudi po presoji Vrhovnega sodišča nedvoumno obstaja.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO – KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS2006498
ZKP člen 18, 39, 340, 340/1-1, 371, 371/1-2, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 420, 420/2, 421, 421/3, 424, 424/1. KZ člen 311, 311/3. URS člen 29.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih – nedovoljen dokaz – prikriti preiskovalni ukrepi - izločitev sodnika - pravice obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - odločanje o dokaznem predlogu – dokazni predlog - zavrnitev dokaznega predloga – branje zapisnika o zaslišanju – kršitev kazenskega zakona - prepovedano prehajanje meje ali ozemlja države – zakonski znaki kaznivega dejanja - odločba o kazenski sankciji - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa
Če so odredbe o prikritih preiskovalnih ukrepih pristojni organi izdali na podlagi določb 149. a, 149. b in 150. člena ZKP, zgolj napačno sklicevanje v izpodbijanih sodbah na določbo razveljavljenega 49. člena ZPol na zakonitost odrejenih ukrepov in na njihovi podlagi pridobljenih dokazov nima nobenega učinka.
Zakonski znak kaznivega dejanja prepovedanega prehajanja meje ali ozemlja države „brez predpisanega dovoljenja“ ni vezan na pridobitev vizuma za vstop v našo državo, temveč je podan v vsakem primeru, ko tujec nima predpisanega dovoljenja za vstop v našo državo (oziroma za bivanje v njej), to pa je uresničeno tudi v primeru, če tujec vstopi brez veljavnega potnega lista.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču – delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov – uslužbenka pristojnega sodišča kot zakonita zastopnica upnika – izvršba na denarna sredstva dolžnika
Čeprav je zakonita zastopnica upnika strojepiska pri pristojnem sodišču, zato, ker gre v postopku le za opravo izvršbe z rubežem dohodkov in plače, po razumnih merilih objektivna nepristranskost sodišče ne more biti prizadeta.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka – razlogi o odločilnih dejstvih - presoja pritožbenih navedb – pravice obrambe - odločanje o dokaznem predlogu
Obsojenčeva pravica do obrambe bi bila kršena, če sodišče ne bi izvedlo pravno relevantnih dokazov, pri čemer mora obramba obstoj in pravno relevantnost predlaganega dokaza utemeljiti s potrebno stopnjo verjetnosti.