ZD člen 142, 142. ZGD člen 1, 1/7, 1, 1/7. ZPP člen 208, 208/1, 286, 286/2, 337, 337/1, 208, 208/1, 286, 286/2, 337, 337/1.
pasivna legitimacija - odgovornost dedičev za dolgove zapustnika - samostojni podjetnik - dedovanje dolgov v zvezi z dejavnostjo samostojnega podjetnika - pritožbena novota - poziv dedičem k nadaljevanju postopka
Pokojnik je bil samostojni podjetnik, ki je fizična oseba in za njegove dolgove odgovarjajo dediči kot odgovarjajo dediči za dolgove zapustnika, ki je fizična oseba.
izvršba na denarno terjatev dolžnika - pokojnina - sklep o izvršbi v evidenci
Smiselna uporaba določil ZIZ v predmetni zadevi bi omogočala zaključek, da bi tudi izplačevalec pokojnin (ZPIZ), moral obdržati sklep o izvršbi v svoji evidenci vsaj še eno leto (od zadnjega odtegljaja od pokojnine), preden bi sodišču vrnil sklep o izvršbi.
obstoj stečajnega razloga - začetek stečajnega postopka
Okoliščine, ki jih dolžnik v pritožbi izpostavlja, da je do sedaj že poplačal del svojega dolga do enega upnika in da ima namen svoj dolg do upnika, predlagatelja stečajnega postopka poravnati ter da se ne strinja s prodajo stanovanja, niso take narave, da bi bile upoštevne pri odločanju o začetku stečajnega postopka. V tej fazi postopka je namreč sodišče dolžno le ugotoviti ali pri dolžniku obstojijo stečajni razlogi in ali ima premoženje in zgolj to je podlaga za zaključek, ali naj se postopek zoper stečajnega dolžnika začne.
ZFPPod člen 25, 25/1-1, 32, 32/1, 25, 25/1-1, 32, 32/1.
izbris družbe iz sodnega registra - nepredložitev letnega poročila v dveh zaporednih poslovnih letih
Dejstvo, da je kasneje subjekt vpisa predložil računovodski poročili za leto 2004 in 2005 AJPESU ne more preprečiti posledice, ki jo na nepravočasnost predložitve poročil v dveh zaporednih letih veže predpis. Ni pa tudi podlage za očitek pritožnika, češ da bi moral AJPES ali sodišče prve stopnje pritožnika opozoriti, da je potrebno poročila predložiti in kakšne so pravne posledice nepredložitve poročil, saj je predložitev letnega poročila za tekoče leto do določenega roka zakonska obveznost vsake gospodarske družbe.
Vprašanje, ali je tožena stranka sporna nakazila izvedla v okviru obveznosti iz podane bančne garancije, je potrebno presojati znotraj pravnega razmerja med upravičencem iz garancije in garantom (tožena stranka). Iz navedenega razloga za takšno oceno ne more biti ključnega pomena, na kakšen način je tožena stranka izpolnjene obveznosti evidentirala v svojih knjigovodskih evidencah oziroma, da je v korespondenci s tožečo stranko to plačilo označevala kot "zalaganje za plačilo".
Po določbi 8. člena ZP-1 se v postopku o prekršku smiselno uporabljajo določbe Kazenskega zakonika med drugim glede neprištevnosti, naklepa in malomarnosti.
Z izvedenim dokaznim postopkom pa mu je bilo dokazano, da je ravnal na način, kot se mu očita v izpodbijani sodbi kot tudi, da je to storil z obliko krivde, kot jo navaja izpodbijana sodba. Na način, kot je opisan v izreku se je namreč obdolženec vedel že izven sodišča pri čemer je celo L. Č. najprej zmerjal, šele naknadno pa ga je tudi s pestjo udaril tako, da se je obdolženec nedvomno zavedal prepovedanosti svojega ravnanja (zato tudi ni reagiral že na samem sodišču), temveč je počakal, da so prišli iz stavbe sodišča ter je dejanje hotel storiti, saj je že iz njegovih besed razvidno, da je hotel najprej na milejši način nato pa na vedno bolj grob način od L. Č. izsiliti, da odstopi od pregona oziroma ne nastopi kot priča proti njegovemu sinu. Tudi pritožbeno sodišče glede na izpoved v postopku zaslišanih prič ugotavlja, da je obdolženec ravnal z direktnim naklepom. Obdolženčeva pritožbena trditev glede izzvanosti in čustvene prizadetosti, ki ni dokazana (in obdolženec dokaza tudi ne ponudi), pa tudi ne more takih ugotovitev spremeniti.
ZIZ člen 272, 273, 273/1-2, 272, 273, 273/1-2. SPZ člen 49, 49/1, 49, 49/1. ZZK-1 člen 5, 98, 98/1, 99, 99/1, 147, 5, 98, 98/1, 99, 99/1, 147.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - prepoved odtujitve in obremenitve - pridobitev lastninske pravice - vpis v zemljiško knjigo - pridobitev lastninske pravice na podlagi pravnega posla
Za pridobitev lastninske pravice na nepremičninah s pravnim poslom se
zahteva vpis v zemljiško knjigo (1. odstavek 49. člena SPZ). Zgolj s
sklenitvijo pravnega posla torej kupec na nepremičnini ne pridobi
lastninske pravice. Tudi ne zadošča, da je kupec vložil
zemljiškoknjižni predlog za pridobitve lastninske pravice. Res bo, če
bo njegovemu predlogu ugodeno, vpis pravice učinkoval od trenutka, ko
je zemljiškoknjižno sodišče prejelo predlog za vpis (5. člen ZZK-1),
vendarle pa še ni vpisan kot lastnik, ker o vpisu še ni odločeno. Če
bo zemljiškoknjižno sodišče predlog za vpis zavrnilo, bi tožnik z
začasno odredbo prepovedi odtujitve in obremenitve te nepremičnine
lahko dosegel namen zavarovanja. Pripomniti je še treba, da tudi če
bi pravdno sodišče (glede na sedanje stanje v zemljiški knjigi)
izdalo začasno odredbo o prepovedi odtujitve in obremenitve in bi
bilo treba to zaznamovati v zemljiški knjigi (2. točka 1. odstavka
273. člena ZIZ in 1. odstavek 98. člena ZZK-1), bi bila odločitev o
takem vpisu odvisna od stanja vpisov v zemljiški knjigi v trenutku
začetka zemljiškoknjižnega postopka, v katerem se odloča o tem vpisu
(147. člen ZZK-1). Na drugi strani pa je zaznamba prepovedi odtujitve
in obremenitve ovira za dovolitev določnih vpisov, ki bi začeli
učinkovati po trenutku, od katerega učinkuje zaznamba (1. odstavek
99. člena ZZK-1), torej zgolj izdana začasna odredba glede na pravilo
o začetku učinkovanja vpisov (5. člen ZZK-1) ne bi mogla učinkovati
na vpise ali odločanje o vpisih, katerih učinki bi se začeli pred
trenutkom učinkovanja vpisa zaznambe prepovedi odtujitve in
obremenitve. Odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi predloga za
začasno odredbo o prepovedi vknjižbe lastninske pravice na
nepremičnini po pogodbi z dne 17.10.2005 in zastavne pravice po
notarskem zapisu z dne 28.12.2005 pa je pravilna. Že je bilo
navedeno, da sama začasna odredba nima učinkov na tiste
zemljiškoknjižne postopke, ki so že začeti in v katerih bi se
opravili vpisi, ki učinkujejo pred zaznambo začasne odredbe. Z
omenjenim delom predloga za začasno odredbo pa tožeča stranka celo
zahteva, da (pravdno) sodišče v postopku za izdajo začasne odredbe
naloži drugemu (zemljiškoknjižnemu) sodišču, kako naj v določenem
postopku (ne) odloči. To pa seveda ni dopustno, saj mora sodišče v
drugem (zemljiškoknjižnem) postopku odločiti v postopku in po
V primeru, ko je upnik oproščen plačila stroškov izvršilnega postopka (kamor sodijo tudi stroški izvršitelja), mora sodišče kot plačnik dela in stroškov izvršitelja poskrbeti, da se iz proračuna izvršitelju plačajo le tisti stroški in v takšni višini, do katere je izvršitelj dejansko upravičen v skladu s Pravilnikom o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
Ker sodišču ta možnost zaradi opustitve izvršitelja, da sodišču vroči obračun plačila za delo in stroške izvršitelja pred njegovo dokončnostjo ni bila dana pred "dokončnostjo" obračuna, je sodišče utemeljeno poseglo v obračun izvršitelja in mu pravilno priznalo le tiste stroške, ki so utemeljeni po določilih Pravilnika o tarifi za plačilo dela izvršiteljev in o povračilu stroškov v zvezi z njihovim delom.
Okoliščina, da je bil avtomobil, zaustavljen pred gostinskim lokalom P. G. v pogonu, sicer drži, sama ta okoliščina pa še ne more pomeniti, da je bil obdolženec upravičen do tega, da avtomobil, za katerega je vedel, da ni njegova last, kar odpelje do parkirnega prostora na glavnem trgu, kjer je bil tudi zaloten. Okoliščina, ki jo pritožnik izpostavlja v svoji pritožbi je lahko odmevna le kot prispevek oškodovanca pri izbiri kazenske sankcije in odmeri kazni.
ZTLR člen 20, 20/2, 20, 20/2. ZRPPN člen 1, 2, 21, 58, 59, 63, 1, 2, 21, 58, 59, 63.
poravnava namesto razlastitve - način pridobitve lastninske pravice - akt državnega organa - pridobitni način - vpis lastninske pravice v zemljiško knjigo
Sklenitev poravnave namesto razlastitve je povsem specifično pravno sredstvo pri urejanju razmerij v primerih, ko gre za takšen splošen interes, ki terja razlastitev nepremičnine ali omejitev lastninske pravice. Takšna poravnava nadomešča pogodbo o razlastitvi in sporazum o odškodnini oziroma sodno odločbo o njej.