ZST člen 18, 24, 18, 24. ZPP člen 44, 44/1, 44/2, 44/3, 105a, 44, 44/1, 44/2, 44/3, 105a.
vrednost spornega predmeta - ustavitev postopka
Zakon o sodnih taksah določa, da se za ugotavljanje vrednosti zahtevka oz. predmeta smiselno uporabljajo določbe ZPP, če ni v tem zakonu (ZST) drugače določeno (18. čl. ZST), toda ta zakon ima tudi specialno določbo, 24. člen, po kateri sodišče tudi v primeru, če se pojavi utemeljen sum, da je stranka vrednost spornega predmeta oz. zahtevka ocenila prenizko, po uradni dolžnosti s sklepom določi pravo vrednost potem, ko jo na primeren način preveri. Pritožbeno sodišče soglaša z razlogovanjem prvostopenjskega sodišča, da je tožeča stranka očitno navedla prenizko vrednost, da torej z navedbo vrednosti nekaj ni v redu, saj izrazito odstopa od razumnih razponov vrednosti konkretnega predmeta.
pripoznava tožbenega zahtevka - pravdni stroški - povod za tožbo - poseg v služnost
Zgolj dejstvo, da materialni predpis ne zahteva od tožnika kot služnostnega upravičenca, da toženca kot tistega, ki je na služečem zemljišču nasul kamenje in zato tožnika oviral v uporabi te poti, pred vložitvijo tožbe opomni, še ne pomeni, da je takojšnja vložitev tožbe bila potrebna.
odškodnina za nepremoženjsko škodo - zatrjevanje dejstev
Tožba mora (med drugim) obsegati dejstva, na katera tožnik opira zahtevek in dokaze, s katerimi se ta dejstva ugotavljajo. Tožnica v tožbi glede zatrjevanih duševnih (imenuje jih psihične) bolečin ne navaja dejstev na podlagi katerih bi bil mogoč zaključek o vrsti duševnih bolečin, ki jih vtožuje. Dejstev, ki jih tožba ne zatrjuje, pa ni mogoče nadomestiti z dokazom, kot je zaslišanje tožnice kot stranke.
tek procesnih rokov - sodne počitnice - začasna odredba
V času sodnih počitnic procesni roki ne tečejo. To pravilno ne velja v nujnih zadevah, med katere po 2. točki 2. odst. 83. člena Zakona o sodiščih spada tudi postopek za izdajo začasne odredbe.
Iz obrazložitve jasno izhaja, da gre za tako imenovane separatne stroške. To so stroški, ki se povrnejo ne glede na izid postopka, nastanejo pa po krivdi ali po naključju, ki se primeri eni od strank postopka. Krivda je neločljivo povezana z dolžnostjo stranke in je o tej mogoče govoriti takrat, ko ta prekrši kakšno svojo obveznost.
motenje posesti poti - varstvo posesti stvari - dokazna ocena
Sodišče prve stopnje je pojasnilo, da ne dvomi v verodostojnost izpovedi prič, ki so tožničini sorodniki, saj so njihove izpovedi skladne izpovedbam ostalih prič, zato pritožbeno sodišče sprejema dokazno oceno sodišča prve stopnje, ki je v skladu z 8. členom ZPP.
Kdaj v pravdnem postopku nastopita prekinitev in mirovanje postopka in pod katerimi pogoji, je določeno v 205. do 210. členu Zakona o pravdnem postopku - ZPP, in mirovanje postopka zaradi vložene nepopolne vloge dokler ne bo ustrezno dopolnjena ni predvideno, mimo tu določenih pogojev pa sodišče ne more odločiti o mirovanju postopka.
Izpodbijani sklep je bilo razveljaviti in zadevo vrniti v novo odločanje, pa ne samo v delu, ki se nanaša na odločitev o sporni spalnici, kot je predlagal pritožnik, ampak v celoti, saj pomanjkanje soglasja udeležencev o tem, kaj sploh spada v skupno premoženje, lahko vpliva tudi na odločitev o celotnem obsegu solastnega premoženja udeležencev postopka.
ZOR člen 200, 376, 380, 380/5, 200, 376, 380, 380/5.
nepremoženjska škoda - pravična odškodnina - zmanjšanje življenjskih aktivnosti - zastaralni rok
Zmanjšanje življenjskih aktivnosti kot posebna podlaga za odškodnino zaradi duševnih bolečin zajema vse omejitve v oškodovančevih življenjskih aktivnostih, ki jih je opravljal in bi jih po rednem teku stvari opravljal tudi v bodočnosti. Ta oblika škode mora biti praviloma trajne narave in se denarna odškodnina zaradi le začasnega zmanjšanja življenjskih aktivnosti lahko prisodi le izjemoma, in sicer takrat, kadar je zmanjšanje življenjske aktivnosti močnejše intenzivnosti, ali če to opravičujejo posebne okoliščine.
neveljavnost oporoke - oporočna sposobnost - sposobnost za razsojanje
Pogoj sposobnosti za razsojanje pomeni, da mora imeti zapustnik za izjavo poslednje volje razum in voljo. Če bodisi ne more pravilno razumeti pomena te izjave in njenih pravnih posledic, bodisi ne more ravnati v skladu s sicer pravilnim dojemanjem, ko torej ni sposoben, da postopa skladno s svojo zavestjo oporočitelj ni sposoben za razsojanje.
Presoja dokazov je bistvena za ugotovitev dejanskega stanja. Le pravilna presoja dokazov ima namreč za posledico pravilno ugotovljeno dejansko stanje in obratno.
napotitev na pravdo - ugotavljanje očetovstva - aktivna legitimacija
V morebitni pravdi ne bi mogla izpodbiti očetovstva izkazanega s podatki rojstnega lista, ker ji zakon aktivne legitimacije za tako tožbo ne daje. Napotitev na pravdo zato v obravnavanem primeru za tožnico ne bi prinesla želenega rezultata.
Znesek plačane takse se preračuna v točke po vrednosti točke na dan plačila, nato pa pri izračunu zneska stroškov, ki jih je treba povrniti oz. zneska takse, ki ga je treba vrniti, uporabi vrednost točke na dan odločanja. S tem se ohranja razmerje med vrednostjo zahtevka in taksno obveznostjo.
Interes, da to parcelo dobi nasprotna udeleženka, je prav ona izkazala. Jasno je namreč v tem postopku izkazala, da se s kmetijstvom ukvarja, da zemljo obdeluje in da jo bo tudi v naprej obdelovala, medtem ko je predlagateljica nepremičnine dala v zakup. Čeprav je res, da ji tudi ta način izkoriščanja prinaša dohodek, vendar pa je le neposredni interes lastnika, da zemljo sam obdeluje, močnejši kot tisti, da se zemlja da v najem.
Sodišče prve stopnje je pravilno ocenilo premoženjsko stanje predlagatelja, ki ni zgolj v njegovem mesečnem oz. letnem zaslužku, pač pa tudi pravilno ovrednotilo okoliščino, da je predlagatelj samostojni podjetnik, ki opravlja gradbeno strojna dela, da je solastnik do polovice stanovanjske hiše. Sodišče je tudi pravilno ocenilo, da takse, ki jih mora oz. bo moral plačati v postopku niso tako visoke, da bi ogrožale njegovo premoženjsko stanje.