• Najdi
  • <<
  • <
  • 4
  • od 12
  • >
  • >>
  • 61.
    VDS sodba Pdp 163/2006
    23.3.2006
    delovno pravo
    VDS03599
    URS člen 14, 14. ZDR člen 88, 88/3, 90, 90/3, 88, 88/3, 90, 90/3.
    novi ZDR - odpoved pogodbe o zaposlitvi iz poslovnega razloga - odpoved pogodbe o zaposlitvi s ponudbo nove pogodbe - ustrezna zaposlitev - odpravnina
    Če delodajalec delavcu poda odpoved PZ s ponudbo nove ustrezne

    zaposlitve, delavec, ki sprejeme ponudbo za ustrezno zaposlitev

    za nedoločen čas pri istem delodajalcu, pa tudi delavec, ki

    takšne ustezne zaposlitve za nedoločen čas ne sprejme, nima

    pravice do odpravnine po 1. odstavku 109. člena ZDR. Če pa

    delodajalec delavcu zagotovi ustrezno zaposlitev pri drugem

    delodajalcu in delavec to zaposlitev sprejme, pravice do

    odpravnine po 1. odstavku 109. člena ZDR ne izgubi.

    Ne gre za kršitev pravice do enakosti pred zakonom po 14.

    členu URS, če so različno urejeni pravni položaji delavcev,

    ki jim delodajalec zagotovi drugo ustrezno delo pri sebi po

    90. členu ZDR, oz. jim zagotovi drugo ustrezno zaposlitev

    pri drugem delodajalcu oz. jim ponudi neustrezno zaposlitev

    pri sebi. Te razlike utemeljujejo tudi razlikovanje v zvezi

    s pravico do odpravnine.

     
  • 62.
    VDS sodba Pdp 1583/2004
    23.3.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03525
    ZPP člen 14, 14. ZDR člen 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-1, 83, 83/2, 111, 111/1, 111/1-1.
    delovno razmerje - izredna odpoved - znak kaznivega dejanja - zagovor - dejanje, ki ima vse znake kaznivega dejanja
    V skladu s 1. alineo 1. odstavka 111. člena ZDR lahko delodajalec

    delavcu izredno odpove PZ, če delavec krši pogodbeno ali drugo

    obveznost iz delovnega razmerja in ima kršitev vse znake

    kaznivega dejanja. To pomeni, da morajo biti podani vsi znaki

    kaznivega dejanja (npr. tatvine, kot je določena v 211. členu

    KZ), ni pa v sporu glede zakonitosti izredne odpovedi PZ potrebno

    ugotavljati vseh elementov kaznivega dejanja, ki so: voljno

    ravnanje, družbena nevarnost, protipravnost, določenost v zakonu

    in storilčeva kazenska odgovornost.

    Glede na obseg tožnikove kršitve (količina in vrednost

    prisvojenih predmetov), ki ima vse znake kaznivega dejanja,

    je bilo zaupanje tožene stranke do tožnika tako omajano, da

    od nje ni bilo mogoče pričakovati, da mu omogoči zagovor.

    Če je bil delavec pravnomočno oproščen obtožbe za kaznivo

    dejanje tatvine, to ne vpliva na odločitev v individualnem

    delovnem sporu. Delovno sodišče je vezano le na pravnomočno

    obsodilno sodbo glede obstoja KD in kazenske odgovornosti

    storilca.

     
  • 63.
    VDS sodba Pdp 360/2005
    23.3.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03513
    ZDR člen 75, 79, 204, 204/3, 75, 79, 204, 204/3.
    delovno razmerje - sporazum o prenehanju delovnega razmerja - rok za vložitev tožbe
    Tudi sporazumna razveljavitev PZ predstavlja način prenehanja

    veljavnosti PZ, zato je potrebno tožbo za ugotovitev

    nezakonitosti prenehanja PZ zaradi neveljavnosti podpisanega

    sporazuma vložiti v 30. dnevnem roku iz 3. odstavka 204. člena

    ZDR.

     
  • 64.
    VSL sklep III Cp 6424/2005
    22.3.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50815
    ZIZ člen 64, 64/1, 73, 73/1, 64, 64/1, 73, 73/1.
    odlog izvršbe - ugovor tretjega
    Pravica tretjega, ki na predmetu izvršbe preprečuje izvršbo v smislu

    1. odstavka 64. člena ZIZ je običajno (so)lastninska pravica ali

    oziroma kakšna druga, po pravnih učinkih istovrstna pravica. Takšne

    pravice pa tretja s sklenitvijo pogodbe o dosmrtnem preživljanju

    nista pridobila. Prav tako tudi prepoved odtujitve in obremenitve v

    njuno korist, ki je že vpisana v zemljiško knjigo, preprečuje le

    pravnoposlovno odsvojitev in obremenitev nepremičnine, ne ovira pa

    prodaje nepremičnine na prisilni javni dražbi.

     
  • 65.
    VSL sodba I Cp 5763/2005
    22.3.2006
    obligacijsko pravo
    VSL51234
    OZ člen 174, 179, 179/1, 179/2, 174, 179, 179/1, 179/2.
    tuja pomoč - zamudne obresti
    Po utrjeni sodni praksi je oškodovanec upravičen do povrnitve

    potrebnih stroškov za tujo nego in pomoč ne glede na to, kdo mu jo

    nudi. Dejanske ugotovitve sodišča prve stopnje, ki jih tožena stranka

    v pritožbi ne prereka, so, da je tožnik prva dva meseca po prometni

    nezgodi potreboval tujo pomoč 2 uri dnevno za zagotavljanje

    zahtevnejše osebne higiene ter pri najbolj elementarnih in najlažjih

    domačih opravilih, še najmanj pol leta pa tujo pomoč po pol ure

    dnevno pri opravilih, ki zahtevajo dvig leve zgornje okončine nad

    višino ramen oziroma pri dvigovanju bremen, težjih od 20 kg. Pomoč

    družinskih članov pri naštetih opravilih ne spada v okvir običajne

    nega in pomoči, ki so jo starši dolžni nuditi svojemu polnoletnemu

    otroku, zato je tožbeni zahtevek iz tega naslova materialnopravno

    utemeljen.

     
  • 66.
    VSL sklep III Cp 1047/2006
    22.3.2006
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL49797
    ZIZ člen 17, 17/1, 17/2, 104, 104/1, 115, 115/1, 127, 127/3, 127/4, 17, 17/1, 17/2, 104, 104/1, 115, 115/1, 127, 127/3, 127/4. OZ člen 421, 421/1, 423, 421, 421/1, 423.
    izvršba na denarna sredstva - izvršilni naslov - sklep o prenosu terjatve
    Sklep o prenosu terjatve namesto plačila ne predstavlja izvršilnega

    naslova zoper dolžnikovega dolžnika.

     
  • 67.
    VSL sklep I Cp 6375/2005
    22.3.2006
    stvarno pravo
    VSL51256
    SPZ člen 89, 89.
    nadomestilo za nujno pot
    Če se nujna pot določi po že obstoječi poti se pri izračunu nadomestila upošteva vrednost zgrajene poti ter število subjektov, ki imajo pravico pot uporabljati.

     
  • 68.
    VSL sklep III Cp 1454/2006
    22.3.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48583
    ZPP člen 87, 87/1, 87/4, 98, 87, 87/1, 87/4, 98.
    pooblaščenec
    Po 1. odst. 87. člena ZPP je v postopku pred okrajnim sodiščem lahko

    pooblaščenec le popolnoma sposobna fizična oseba, pravna oseba pa

    lahko kot pooblaščenec zastopa stranko le odvetniška družba (4. odst.

    87. člena ZPP v zvezi s 35. členom Zakona o odvetništvu). Ker druge

    pravne osebe tako ne morejo biti pooblaščenci stranke v pravdnem

    oziroma v izvršilnem postopku, kupec v predmetni zadevi, katerega je

    na dražbi dne 20.1.2006 zastopala pravna oseba, ni bil pravilno

    zastopan. Takšne pomanjkljivosti tudi naknadno ni mogoče odpraviti s

    pozivom za predložitev ustreznega pooblastila, saj ne gre za

    situacijo iz 98. člena ZPP. ZPP namreč loči med sposobnostjo biti

    pooblaščenec in izkazanostjo pooblastilnega razmerja v postopku. Le

    za slednjo pa velja možnost odprave pomanjkljivosti (o izkazanosti

    biti pooblaščenec) na način in po postopku, ki ga določa 98. člen

    ZPP.

     
  • 69.
    VSL sklep I Cp 5490/2005
    22.3.2006
    obligacijsko pravo
    VSL50651
    OZ člen 975, 975.
    zavarovalni primer
    Materialnopravno je zmotno tudi naziranje, da življenjskega dogodka -

    tožnik se je usedel na termoakumulacijsko peč, na kateri je zaspal in

    dobil opekline v področje zadnjice - ni mogoče subsumirati pod pojem

    nezgode. Za nezgodo šteje vsak od zavarovančeve volje neodvisen

    dogodek, ki deluje nenadoma, od zunaj in mehanično ali kemično na

    zavarovančevo telo ter ima za posledico njegovo smrt, popolno ali

    delno trajno invalidnost, prehodno nesposobnost za delo ali okvaro

    zdravja, ki zahteva zdravniško pomoč (1. odst. 6. člena Splošnih

    pogojev).

    Okoliščine, v katerih je tožnik dobil opekline, dogodku ne jemljejo

    narave zavarovalnega primera, saj nezgoda ni bila namerno povzročena

    (975. člen Obligacijskega zakonika), niti ni bil tak dogodek po

    Splošnih pogojih izključen iz zavarovanja. Tožnikova nezgoda ima vse

    bistvene značilnosti škodnih dogodkov po 6. členu Splošnih pogojev:

    bila je dogodek, ki je v posledici neodvisen od zavarovančeve volje,

    na njegovo telo pa je deloval od zunaj. Izhajajoč iz opredelitve 1.

    odst. 6. člena Splošnih pogojev, da je nezgoda dogodek, ki deluje

    nenadoma, pa se končno tudi ni mogoče strinjati z interpretacijo, da

    gre za nezgodo le takrat, če se pripeti v trenutku.

     
  • 70.
    VSL sklep III Cp 1283/2006
    22.3.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48575
    ZIZ člen 192, 192/2, 192, 192/2.
    izročitev nepremičnine kupcu - izselitev iz stanovanja
    Izvršilno sodišče v sklepu o izročitvi nepremičnine kupcu določi rok,

    ko se je dolžnik dolžan izseliti iz družinske stanovanjske hiše ali

    stanovanja, medtem ko pa nima pooblastila za določitev roka za

    izpraznitev drugih nepremičnin.

     
  • 71.
    VSL sklep IV Cp 786/2006
    22.3.2006
    DRUŽINSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL51615
    ZIZ člen 71, 226, 238e, 71, 226, 238e. ZPP člen 421, 421.
    izročitev - odlog izvršbe - koristi otroka - izvršilni naslov
    Neizvršena sodna odločba pomeni protipravno dejansko stanje v

    primerjavi s stanjem, ki je določeno z avtoriteto sodne oblasti. Zato

    je odložitev uveljavitve zahtevka, ki izhaja iz takšne odločbe,

    mogoče dovoliti le izjemoma in to nikakor ne iz razlogov, ki bi lahko

    bili razlog za spremembo odločbe, ampak le iz razlogov, ki

    preprečujejo izvršbo. Takšnih razlogov pa dolžnik sploh ne

    uveljavlja. Dolžnik zatrjuje, da koristi otroka - zlasti dejstvo, da

    sin R. sedaj izraža željo ostati pri očetu - narekujejo

    spremembo pravnomočne odločbe o varstvu in vzgoji sina R. Dolžnik je

    zato že vložil tožbo v skladu s četrtim odstavkom 421. člena Zakona o

    pravdnem postopku in obenem predlagal naj sodišče tudi izda začasno

    odredbo, s katero naj R. začasno njemu zaupa v varstvo in vzgojo.

    Dolžnik torej skuša z uporabo instituta odloga izvršbe doseči

    spremembo izvršilnega naslova, kar pa ni mogoče. Sodišče bo moralo v

    pravdnem postopku ugotoviti, ali so res izpolnjeni pogoji za izdajo

    nove odločbe o varstvu in vzgoji otroka, in če bo tožbenemu

    zahtevku dolžnika ugodilo, oziroma bo ugodilo predlogu za

    izdajo začasne odredbe, bo lahko dolžnik v izvršilnem postopku na

    podlagi 4. točke prvega odstavka 55. člena ZIZ utemeljeno ugovarjal,

    da obstajajo razlogi, ki preprečujejo izvršbo. Dokler izvršilni

    naslov ni spremenjen, izvršilno sodišče veže odločitev sodišča, da je

    za otroka koristno, da je zaupan materi v varstvo in vzgojo, in da je

    vsako ravnanje v nasprotju s pravnomočno odločitvijo sodišča tudi

    ravnanje v nasprotju z otrokovo koristjo.

     
  • 72.
    VSL sklep II Cp 4324/2005
    22.3.2006
    nepravdno pravo - obligacijsko pravo
    VSL51015
    ZOR člen 325, 325/1, 325, 325/1. ZNP člen 31, 33, 33/1, 34, 34/4, 35, 35/1, 37, 170, 172, 31, 33, 33/1, 34, 34/4, 35, 35/1, 37, 170, 172.
    sodni depozit
    Predlagatelj ni poskušal izročiti nasprotnemu udeležencu zneska, ki

    naj bi predstavljal pravilno obveznost predlagatelja, zato ni pogojev

    za sprejem denarja v sodni depozit.

     
  • 73.
    VSL sklep III Cp 1553/2006
    22.3.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48582
    ZPP člen 224, 224/1, 224, 224/1.
    vročilnica
    Dolžnik je za ugotavljanje dejstva, da podpis na povratnici sklepa o

    izvršbi ni ne njegov ne od katerega od njegovih družinskih članov

    predlagal zaslišanje strank. Takšen dokaz pa tudi po presoji

    pritožbenega sodišča ni primeren za dokazovanje, čigav je oziroma ni

    nečitljiv podpis na povratnici. Dolžnik ob predlaganju tega dokaza

    namreč ni navedel nobenih posebnih okoliščin, iz katerih bi bilo

    mogoče zaključiti, da je tudi on sam zmožen ugotavljati identiteto

    podpisa oziroma da ima za to ustrezna znanja. Ob navedenem bi bil

    primeren dokaz za ugotavljanje resničnosti dolžnikovih navedb

    predvsem dokaz z izvedencem grafologom. Izvedbe tega dokaza pa

    dolžnik v tem postopku ni predlagal.

     
  • 74.
    VSL sodba I Cp 2115/2005
    22.3.2006
    ODZ - STVARNO PRAVO
    VSL00030722
    ODZ paragraf 1175.
    priznanje lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pridobitev premoženja s skupno gradnjo - dogovor o skupni gradnji - ustni dogovor o skupni gradnji - zemljiškoknjižno stanje - vknjiženi lastnik - družbena pogodba - premoženje družbe - solastnina - sklepčnost tožbe - dokazno breme
    Tožnika zahtevata priznanje solastninske pravice za vsakega do 1/4. Pritožba oporeka skupno premoženje tožnikoma, ker v spornem obdobju gradnje nista bila ne poročena, niti nista živela v izvenzakonski skupnosti. Na rešitev te zadeve razmerje med tožnikoma nima nobenega vpliva. Dejstvo je, da tožeča stranka uveljavlja polovični delež, kot posledico dogovora o skupni gradnji. Ali je od tega deleža prvi tožnik 1/2 (gledena celoto 1/4) priznal svoji partnerki ali ne, na samo višino deleža nasproti toženi stranki nima vpliva. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da sodba ne more nadomestiti zemljiškoknjižnega dovolila, v kolikor to ni v celoti vsebovano v tožbenem zahtevku. Tožnika tožita na priznanje lastninske pravice. Podlaga za nastanek oziroma pridobitev lastniškega deleža na skupno zgrajeni hiši predstavlja dogovor pravdnih strank, ki predstavlja družbeno pogodbo v smislu pravnih pravil 27. poglavja ODZ in po katerem gre pri premoženju družbe za solastnino, zato je tožbeni zahtevek, kot ga je postavila tožeča stranka, sklepčen.
  • 75.
    VSL sklep II Cp 4741/2005
    22.3.2006
    DEDNO PRAVO - CIVILNO PROCESNO PRAVO
    VSL50097
    ZPP člen 8, 215, 339, 339/1, 8, 215, 339, 339/1. ZMZPP člen 20, 20.
    posojilna pogodba - dokazna ocena - relativna bistvena kršitev določb postopka - dokazno breme
    Kršitev proste dokazne ocene je lahko dvojna. Kadar gre za

    neupoštevanje metodološkega napotka, ki ga daje 8. člen, gre za

    bistveno kršitev določb pravdnega postopka. Kadar pa je argumentacija

    sicer v skladu s formalnimi okviri proste dokazne ocene (torej vestna

    in skrbna ter analitično sintetična), a vsebinsko neprepričljiva (ker

    je v nasprotju z nenapisanimi, neformalnimi dokaznimi pravili), pa je

    podana zmotna ugotovitev dejanskega stanja. Višje sodišče ocenjuje,

    da sodišče prve stopnje pri dokazni oceni ni upoštevalo metodološkega

    napotka, ki ga daje 8. člen, zaradi česar je pritožbi ugodilo in je

    na podlagi prvega odstavka 354. člena v povezavi s prvim odstavkom

    339. člena ZPP izpodbijano sodbo razveljavilo in zadevo vrnilo

    sodišču prve stopnje v nov postopek. Dedič lahko omejitev

    odgovornosti uveljavi v izvršilnem postopku, če se izvršilni naslov

    glasi na zapustnika in je do pravnega nasledstva prišlo po koncu

    pravdnega postopka. Če pa je do pravnega nasledstva prišlo že v

    pravdnem postopku in se tožba glasi na dediča, mora sodišče ob

    ugovoru dediča, da odgovarja le do višine podedovanega premoženja, v

    izrek sodbe zapisati, da odgovarja le do višine podedovanega

    premoženja, ne da bi se ob tem določala konkretna višina tega

    jamstva.

     
  • 76.
    VSL sodba II Cp 3293/2005
    22.3.2006
    obligacijsko pravo
    VSL51005
    ZOR člen 74, 75, 75/2, 1089, 74, 75, 75/2, 1089.
    pogodba o poravnavi - odložni pogoj
    Pogodbeni stranki sta določili več predpostavk za nastop

    izpolnitvenega ravnanja tožene stranke oziroma za začetek učinkovanja

    njene obveznosti. Posledica takšne določitve navedenih dejstev, kot

    pogoja za učinkovanje dogovora o obveznosti tožene stranke, je v tem,

    da v primeru njihovega nenastopa, obveznost tožene stranke, s tem pa

    tudi pogodba med strankama, ne nastane. Ne da bi se spuščali v

    vprašanje, ali je bilo navedene pogoje sploh mogoče uresničiti, na

    kar med drugim v svoji pritožbi cilja tudi tožeča stranka, je

    posledica tako nenastopa odložnega pogoja (pogojev) kot tudi

    okoliščine, da je bila pogodba sklenjena pod nemogočim odložnim

    pogojem, enaka, torej neučinkovitost takšne pogodbe. Pogodba o

    poravnavi ni pretrgala zastaranja, saj je, kot je bilo ugotovljeno,

    brez učinka. Tudi sicer ne bi imela učinka pretrganja zastaranja za

    prvotno obveznost, saj ne vsebuje pripoznave terjatve v znesku, ki je

    predmet te tožbe. Institut pripoznave se tudi sicer ne sklada z

    namenom pogodbe o poravnavi, ki je v tem, da stranki sporno

    in negotovo razmerje prekineta z vzajemnimi popustitvami.

     
  • 77.
    VSL sklep I Cp 3015/2005
    22.3.2006
    civilno procesno pravo - mednarodno zasebno pravo
    VSL50654
    ZPP člen 29, 29. ZMZPP člen 48, 55, 55/1, 55/2, 48, 55, 55/1, 55/2.
    mednarodna pristojnost
    Uporaba določbe drugega odstavka 55. člena ZMZPP tudi za primer, ko

    zavarovalnica toži oškodovanca, torej za primer obraten izrecno

    zakonskemu predvidenemu, je v nasprotju z načelom in favor

    oškodovanca, pa tudi v nasprotju s pravilom, da v procesnem pravu ni

    analogije.

     
  • 78.
    VSL sklep II Cp 721/2006
    22.3.2006
    ZEMLJIŠKA KNJIGA
    VSL51006
    ZZK-1 člen 4, 4/1, 4/2, 24, 24/1, 32, 32/1, 32/3, 136, 136/3, 195, 195/1, 196, 197, 197/1, 4, 4/1, 4/2, 24, 24/1, 32, 32/1, 32/3, 136, 136/3, 195, 195/1, 196, 197, 197/1.
    vknjižba - imetnik pravice do uporabe - dovolitev zemljiškoknjižnih vpisov
    Podatki, do katerih ima dostop izključno zemljiškoknjižni referent,

    niso pa razvidni iz rednega izpiska zemljiške knjige, po oceni

    pritožbenega sodišča, ne štejejo za podatke, vpisane v zemljiški

    knjigi in se nanje načelo javnosti ne nanaša.

     
  • 79.
    VSL sklep I Cpg 191/2006
    22.3.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL07228
    ZIZ člen 267, 277, 277/1, 267, 277, 277/1. ZPP člen 2, 2/1, 274, 274/1, 319, 319/1, 333, 333/2, 2, 2/1, 274, 274/1, 319, 319/1, 333, 333/2.
    začasna odredba - časovna veljavnost - pravni interes
    Res je sicer, da sodišče v sklepu, s katerim izda začasno odredbo,

    določi tudi čas trajanja začasne odredbe (1. odst. 277. čl. ZIZ).

    Kadar pa čas trajanja začasne odredbe določi sam predlagatelj začasne

    odredbe, je sodišče na njegov predlog vezano. Sodišče namreč odloča v

    mejah postavljenih pravovarstvenih zahtevkov (1. odst. 2. čl. ZPP v

    zvezi s 15. čl. ZIZ). Samovoljno podaljšanje veljavnosti začasne

    odredbe bi zato pomenilo prekoračenje pravovarstvenega zahtevka.

    Ker je pritožnik predlagal začasno odredbo s časovno veljavnostjo

    le-te, ki je potekla še pred vložitvijo samega predloga za izdajo

    začasne odredbe. Za tak pravovarstveni zahtevek pa je treba

    pritožnici odreči pravni interes, saj bi veljavnost začasne odredbe

    potekla še preden bi bila začasna odredba izdana.

     
  • 80.
    VSL sklep III Cp 1320/2006
    22.3.2006
    zavarovanje terjatev - osebnostne pravice - obligacijsko pravo
    VSL49804
    URS člen 35, 35. ZIZ člen 272, 272/1, 272, 272/1. OZ člen 134, 134.
    začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - identiteta
    Bistvo pravice do pietete pokojnika je varstvo pokojnikove

    osebnosti tudi po njegovi smrti, spoštovanje njegovega

    dostojanstva tudi po smrti in spoštovanje njegove želje, da

    bodo njegove odločitve, sprejete za časa življenja,

    spoštovane tudi po njegovi smrti. Če je sedaj pokojna XY za

    časa svojega življenja dovolila objavo spornih fotografij in

    predvajanje spornega filma, razstava teh fotografij in

    predvajanje tega filma na razstavi, ne more pomeniti kršitve

    pravice njenih svojcev do pietete. V takem primeru tudi ni

    mogoče govoriti o kršitvi pravice mld. sina pokojne XY do

    lastne identitete.

     
  • <<
  • <
  • 4
  • od 12
  • >
  • >>