V skladu z drugim odstavkom 19. člena Zakona o prekrških se uklonilni zapor ne more določiti pred pravnomočnostjo odločbe o prekršku. Pritožnica pa v bistvu izpodbija prav pravnomočnost odločbe prekrškovnega organa, ker da ji ta odločba ni bila (pravilno) vročena, ker ne stanuje na naslovu, kamor je prekrškovni organ svojo odločbo poslal. V skladu s prvim odstavkom 85. člena Zakona o splošnem upravnem postopku se vročitev dokumentov praviloma opravi v stanovanju oziroma tam, kjer je naslovnik zaposlen. Pojem stanovanja je treba razlagati v smeri kraja dejanskega prebivanja, ne glede na to, kje ima oseba prijavljeno stalno ali začasno bivališče. Zakonska dikcija v precejšnji meri onemogoča uporabo domneve, da je bila vročitev opravljena, če je bila izvedena nadomestna ali posredna vročitev po kraju stalnega ali začasnega prebivališča. S tem v zvezi pa je problematična le vročitev prvega dokumenta v upravnem postopku, saj je po prejemu tega dokumenta stranka sama dolžna obveščati organ o tem, kam naj ji vroča dokumente. Če stranka opusti to svojo dolžnost, se lahko opravi posredna ali nadomestna vročitev po naslovu, ki je organu poznan, pri čemer pa se šteje, da je vročitev pravilno opravljena (komentar 85. člena Zakona o splošnem upravnem postopku s komentarjem avtorjev prof. dr. Toneta Jerovška in drugih, Ljubljana 2004).
procesne obresti - zamudne obresti od neplačanih obresti
Obligacijski zakonik (OZ) v 381. čl. jasno določa, da je mogoče od neplačanih obresti zahtevati zamudne obresti samo od dneva, ko je pri sodišču vložen zahtevek za njihovo plačilo. Navedeno zakonsko določilo ne dela razlike med situacijo, ko so neplačane obresti uveljavljene kot glavni zahtevek, in situacijo, ko so uveljavljene kot akcesorna terjatev skupaj z glavno terjatvijo, od katere tečejo. Zato je stališče dolžnika v ugovoru po mnenju pritožbenega sodišča pravilno, vendar pa to stališče ne pomeni, da gre za spornost dejstev v zvezi s terjatvijo, zaradi katere bi bilo utemeljeno njeno razčiščevanje v sledeči pravdi, ampak gre v tem delu za pravno vprašanje o tem, kdaj lahko tečejo procesne obresti, ki ga bo moralo rešiti sodišče prve stopnje v izvršilnem postopku.
nagrada stečajnega upravitelja - uporaba meril za določanje nagrade stečajnim upraviteljem
Določba 1. odst. 196. člena ZPPSL se nanaša le na uporabo procesnih določb, na materialno pravne učinke začetka stečaja po določbah ZPPSL/89 in tudi na pravna razmerja, ki so nastala zaradi stečajnega postopka in v zvezi z njim, ne pa tudi na določanje nagrade stečajnemu upravitelju.
Če se nujna pot določi po že obstoječi poti se pri izračunu nadomestila upošteva vrednost zgrajene poti ter število subjektov, ki imajo pravico pot uporabljati.
priznanje lastninske pravice - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pridobitev premoženja s skupno gradnjo - dogovor o skupni gradnji - ustni dogovor o skupni gradnji - zemljiškoknjižno stanje - vknjiženi lastnik - družbena pogodba - premoženje družbe - solastnina - sklepčnost tožbe - dokazno breme
Tožnika zahtevata priznanje solastninske pravice za vsakega do 1/4. Pritožba oporeka skupno premoženje tožnikoma, ker v spornem obdobju gradnje nista bila ne poročena, niti nista živela v izvenzakonski skupnosti. Na rešitev te zadeve razmerje med tožnikoma nima nobenega vpliva. Dejstvo je, da tožeča stranka uveljavlja polovični delež, kot posledico dogovora o skupni gradnji. Ali je od tega deleža prvi tožnik 1/2 (gledena celoto 1/4) priznal svoji partnerki ali ne, na samo višino deleža nasproti toženi stranki nima vpliva. Neutemeljena je tudi pritožbena navedba, da sodba ne more nadomestiti zemljiškoknjižnega dovolila, v kolikor to ni v celoti vsebovano v tožbenem zahtevku. Tožnika tožita na priznanje lastninske pravice. Podlaga za nastanek oziroma pridobitev lastniškega deleža na skupno zgrajeni hiši predstavlja dogovor pravdnih strank, ki predstavlja družbeno pogodbo v smislu pravnih pravil 27. poglavja ODZ in po katerem gre pri premoženju družbe za solastnino, zato je tožbeni zahtevek, kot ga je postavila tožeča stranka, sklepčen.