• Najdi
  • <<
  • <
  • 12
  • od 12
  • 221.
    VSK sklep II Cpg 232/2005
    2.3.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02261
    ZIZ člen 25, 32, 32/1, 34, 25, 32, 32/1, 34.
    predmet izvršbe - sprememba izvršilnega sredstva - sprememba dolžnika
    V obravnavanem primeru je upnik predlagal, da se poleg že dovoljenih izvršilnih sredstev v tem postopku zoper dolžnika dovoli še "novo izvršilno sredstvo", izvršba na nepremičnino enega od ustanoviteljev družbe, ki pa v že izdanem sklepu o izvršbi sploh ni označen kot dolžnik. To dejansko pomeni, da tak predlog ne predstavlja spremembe izvršilnega sredstva, kot meni upnik, pač pa se dejansko predlaga spremembo dolžnika. Tega na način, kot je upnik predlagal in v tem postopku ni mogoče dovoliti.

     
  • 222.
    VDS sklep Pdp 947/2004
    2.3.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03478
    ZDR člen 88, 88/1, 88/1- 1, 88/5, 118, 118/1, 118/3, 88, 88/1, 88/1- 1, 88/5, 118, 118/1, 118/3.
    prenehanje delovnega razmerja - odškodnina - sprememba tožbe - odpoved - rok
    Delavec lahko skladno s 3. odstavkom 118. člena ZDR zahtevek za

    prenehanje PZ na podlagi sodbe sodišča postavi do konca glavne

    obravnave, kar pomeni, da mu tožena stranka ne more uspešno

    nasprotovati, češ da gre za spremembo tožbe. Enako velja tudi za

    odškodnino po 1. odstavku 118. člena.

    Delodajalec ni dolžan redno odpoved PZ iz poslovnega razloga

    podati že ob prvih znakih težav pri poslovanju oz. ob prvih

    analizah, ki bi kazale na to, da so prenehale potrebe po

    opravljanju določenega dela oz. da to delo delodajalcu prinaša

    izgubo. Če se delodajalec odloči, da delavca obdrži v delovnem

    razmerju, čeprav ekonomski razlogi tega ne opravičujejo več, ker

    računa, da se bodo ekonomske razmere izboljšale, mu to ne more

    iti v škodo tako, da bi se štelo, da je zamudil prekluzivni rok

    iz 5. odstavka 88. člena za podajo odpovedi. V tem primeru se

    šteje, da je poslovni razlog, zaradi katerega se poda redna

    odpoved PZ, nastal z odločitvijo delodajalca, da takšnega

    delovnega razmerja ne bo več ohranjal, saj šele s tem trenutkom

    pri delodajalcu preneha potreba po opravljanju dela pod pogoji iz

    PZ.

     
  • 223.
    VSK sklep II Cpg 244/2005
    2.3.2006
    STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSK02267
    ZPPSL člen 30, 36, 36/1, 36/2, 30, 36, 36/1, 36/2. ZIZ člen 107, 107/2, 107/3, 107, 107/2, 107/3.
    začetek postopka prisilne poravnave - nastanek pravnih posledic začetka postopka prisilne poravnave - prekinitev izvršbe - ločitvena pravica - rubež terjatve - pridobitev zastavne pravice po začetku postopka prisilne poravnave
    Pravne posledice začetka postopka prisilne poravnave nastanejo z dnem, ko je oklic o začetku postopka prisilne poravnave nabit na oglasno desko.

    V konkretnem primeru je bil rubež opravljen dne 26.10.2005, postopek prisilne poravnave pa začet dne 25.10.2005. To pomeni, da bi upnik, glede na spredaj navedeno, zastavno pravico pridobil šele po začetku postopka prisilne poravnave, kar pa je v nasprotju z izrecno določbo 1. odst. 36.čl. ZPPSL, po kateri od začetka postopka prisilne poravnave proti dolžniku ni mogoče dovoliti niti izvršbe v poplačilo, niti izvršbe v zavarovanje.

     
  • 224.
    VDS sklep Pdp 213/2005
    2.3.2006
    DELOVNO PRAVO
    VDS03475
    ZDR člen 83, 83/3, 88, 88/1, 88/1-1, 83, 83/3, 88, 88/1, 88/1-1.
    delovno razmerje - redna odpoved - rok
    ZDR ne določa roka, v katerem mora delodajalec delavcu podati

    pisno obvestilo o nameravani odpovedi (83/3 člen ZDR), zato se

    primernost roka presoja v vsakem primeru posebej. Kratek rok, ki

    preteče od obvestila o nameravani odpovedi do odpovedi PZ, lahko

    na zakonitost odpovedi vpliva le, če to delavca kakorkoli ovira

    pri uveljavljanju njegovih pravic. Ker tožnica ni članica

    sindikata, ki bi ga bilo potrebno na zahtevo delavke obvestiti o

    odpovedi PZ, drugih okoliščin, zaradi katerih bi bil rok

    prekratek, pa ni navajala, dvodnevni rok med podajo obvestila o

    nameravani odpovedi in podano odpovedjo PZ na zakonitost odpovedi

    ni vplival.

    Za zakonitost odpovedi PZ iz poslovnega razloga mora ta biti

    izpolnjena dva vsebinska pogoja: utemeljenost odpovednega razloga

    in preverjanje možnosti za zaposlitev pod spremenjenimi pogoji

    (sodba VS RS opr. št. VIII Ips 4/2006).

     
  • 225.
    VSL sklep III Cp 5737/2005
    1.3.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50822
    ZIZ člen 15, 15. ZPP člen 270, 270/1, 270/2, 270, 270/1, 270/2.
    položitev predujma - pritožba
    Sklep o plačilu oz. položitvi predujma je sklep procesnega vodstva,

    zoper katerega ni pritožbe.

     
  • 226.
    VSC sklep Cp 2058/2005
    1.3.2006
    OBLIGACIJSKO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSC01234
    ZOR člen 379, 379/1, 379/2, 379, 379/1, 379/2. ZIZ člen 15, 15.
    sklep o izvršbi - ugovor
    Izjema od desetletnega zastaranja občasnih terjatev, ki izvirajo iz pravnomočnih sodnih odločb, velja le za tiste pravnomočno priznane občasne terjatve, ki zapadejo v bodoče.

     
  • 227.
    VSL sklep III Cp 5919/05
    1.3.2006
    IZVRŠILNO PRAVO
    VSL50819
    ZIZ člen 178, 178/2, 178/3, 178/4, 178/8, 179, 178, 178/2, 178/3, 178/4, 178/8, 179.
    ugotovitev vrednosti nepremičnine
    Prvi dolžnik v postopku pred sodiščem prve stopnje cenitvi sodnega

    izvedenca in cenilca za gradbeno stroko A.S. ni ugovarjal. Prvostopno

    sodišče jo je zato pravilno upoštevalo kot podlago za ugotovitve

    vrednosti nepremičnine.

     
  • 228.
    VSC sodba Cp 169/2005
    1.3.2006
    zavarovalno pravo
    VSC01237
    ZVCP člen 43, 89, 43, 89.
    regresni zahtevek - izguba zavarovalnih pravic
    Vozilo je v fazi vožnje, ko ne miruje, ampak se giblje, pri čemer sama razdalja, ki jo pri tem prevozi, ni bistvena.

    Stanje sopotnika na stopnici delovnega stroja, ki ni namenjena prevozu oseb, ampak vstopanju in izstopanju v oziroma iz vozila, ko je vozilo v fazi vzvrtanega obračanja, pomeni prevažanje oseb na delu vozila, ki za to ni primeren oziroma temu ni namenjen v smislu 1. točke I. odstavka 3. člena Splošnih pogojev za zavarovanje avtomobilske odgovornosti A0-97.

     
  • 229.
    VSL sklep III Cp 845/2006
    1.3.2006
    CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
    VSL48573
    ZPPSL člen 64, 64/2, 64, 64/2. ZIZ člen 55, 55/1, 55/1-9, 55, 55/1, 55/1-9.
    prisilna poravnava - nadaljevanje izvršbe
    Sklep o nadaljevanju postopka je sklep procesnega značaja, kar

    pomeni, da sam po sebi za dolžnika tudi nima posledic, kakršne mu

    nalaga ostali del odločitve sodišča prve stopnje, s katero se zoper

    dolžnika dovoljuje izvršba pod pogoji potrjene prisilne poravnave.

    Takšen sklep zgolj omogoča, da sodišče prve stopnje lahko ponovno

    opravlja ustrezna procesna dejanja v nadaljevanem izvršilnem postopku

    potem, ko je končan postopek prisilne poravnave, zaradi katerega je

    bil izvršilni postopek prekinjen. Med takšna procesna dejanja spada

    prvenstveno odločanje o dolžnikovem ugovoru, katerega v pritožbi tudi

    vsebinsko uveljavlja dolžnik.

     
  • 230.
    VSL sklep IV Cp 185/2006
    1.3.2006
    DRUŽINSKO PRAVO
    VSL50804
    ZZZDR člen 106, 106a, 106a/1, 106, 106a, 106a/1.
    razmerja staršev do otrok po razvezi zakonske zveze
    Nedvomno je torej v korist mld. otrok, da se v čimvečji meri ohranijo

    odnosi, ki so obstajali med njo in starimi starši v času, ko sta bila

    otrokova starša še skupaj.

     
  • 231.
    VSL sodba II Cp 2352/2005
    1.3.2006
    ODŠKODNINSKO PRAVO
    VSL51008
    ZOR člen 200, 201, 206, 206/3.
    odgovornost več oseb za isto škodo - solidarna odgovornost - samomor pacienta - zdravniški pregled nabornika - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - višina odškodnine
    Ker je tožena stranka z malomarno opravljenim zdravniškim pregledom na naborni komisiji prispevala k temu, da je bil pokojni sprejet na služenje vojaškega roka, čeprav bi moral biti oproščen, in ker je drugotožena stranka z opustitvijo dolžnega nadzora pacienta tudi pripomogla k nastali škodi, je prišlo do alternativne vzročnosti, ki ima za posledico solidarno odgovornost toženih strank za nastalo

    škodo.
  • 232.
    VSL sodba I Cp 72/2006
    1.3.2006
    civilno procesno pravo
    VSL50641
    ZVGLD člen 54, 54. URS člen 15, 42, 15, 42. ZPP člen 2, 2. ZDLov-1 člen 65, 65.
    sodna pristojnost
    Čeprav novi Zakon o divjadi in lovstvu (ZDLov-1) sodnega varstva v

    primerih izključitve in sprejema v članstvo v lovskih družinah

    posebej ne ureja in se v tem razlikuje od predhodnega ZVGLD, je

    vprašanje prenehanja članstva v društvu, kamor sodi tudi lovska

    družina, glede na samo naravo pravice do članstva v društvu kot

    pravice do združevanja kot temeljne človekove pravice in svoboščine,

    tako pomembna pravica, da mora uživati sodno varstvo. Gre za

    civilnopravno zadevo, saj imata stranki status subjekta civilnega

    prava, zato je za odločanje o sporih pristojno redno sodišče.

     
  • 233.
    VSL sklep PRp 257/2006
    1.3.2006
    PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
    VSL60007
    ZUP člen 67, 67. ZP-1 člen 58, 58/1, 61, 58, 58/1, 61, 58, 58/1, 61.
    nepopolna vloga - zahteva za sodno varstvo
    Sodišče, ki je pristojno za odločanje o zahtevi za sodno varstvo (torej kot "instanca" prekrškovnega organa) ni tisto, ki v primeru nepopolne zahteve za sodno varstvo lahko zahteva dopolnitev nepopolne vloge po določilu Zakona o kazenskem postopku, saj je vloga vložena pri prekrškovnem organu, ta organ pa je tisti, ki mora preizkusiti pravočasnost, dopustnost, kot tudi ali je vloga v svojih sestavnih delih popolna (61. člen ZP-1).

     
  • 234.
    VSL sklep I Kp 234/06
    1.3.2006
    kazensko procesno pravo
    VSL22716
    ZKP člen 368, 390, 368, 390.
    napoved pritožbe - zavrženje pritožbe
    Okrožno državno tožilstvo v Ljubljani je s pisno vlogo, ki je

    prispela na Okrajno sodišče v Grosupljem dne 20.12.2005 sicer

    napovedalo pritožbo zoper omenjeno sodbo, vendar pa je ta napoved

    brezpredmetna, glede na dejstvo, da je okrožna državna tožilka, ki je bila navzoča na obravnavi dne 15.12.2005, podala

    na zapisnik o glavni obravnavi izjavo, da pritožbe zoper sodbo ne

    napoveduje. Kasnejša napoved pritožbe je torej glede na navedeno

    brezpredmetna, saj že podane izjave o nenapovedi pritožbe ni moč

    preklicati oziroma takšno izjavo spreminjati.

     
  • <<
  • <
  • 12
  • od 12