določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - pravica do nepristranskega sojenja - izključna pristojnost v stečajnem postopku - odškodninski spor
Stečajni postopek je drug postopek kot pravda zaradi povzročene škode in ne more vplivati na subjektivno nepristranskost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva.
Čeprav gre za pravdo v zvezi s škodo, ki naj bi bila povzročena pri delu v stečajnem postopku, gre za običajno odškodninsko pravdo, ki na tako velikem sodišču, kot je Okrožno sodišče v Kranju, ne more povzročiti nobenih dvomov v pravično sojenje.
ZKP člen 201, 201/1, 214, 215, 215/6, 371, 371/1-8.
pripor - utemeljen sum - nedovoljen dokaz - preiskovalna dejanja - hišna in osebna preiskava - preiskava prevoznega sredstva - odredba
Vozilo, katerega pregled je preiskovalni sodnik odredil, je bilo v odredbi povsem določno označeno (z znamko in tipom vozila, lastnikom in uporabnikom - voznikom), čeprav z napačno registrsko številko, prav to vozilo pa je bilo tudi preiskano in v njem najdena droga, zato ne gre že na prvi pogled za dokaz, pridobljen na nedovoljen način, ki ga sodišče ne bi smelo sprejeti.
Garancija, ki je v avstrijskem pravu institut, oblikovan na podlagi teorije in sodne prakse, izpeljan pa iz paragrafa 880a ABGB, je značilna zaradi svoje samostojnosti in neodvisnosti od temeljnega posla. Njen namen je, da zoper upravičenca niso možni nikakršni ugovori iz osnovnega posla. Bistvo garancije je, da se mora upravičencu izplačati znesek že samo na podlagi trditve, da je nastopil primer garancije.
predpisovanje sankcij za prekrške - uporaba posebnih določb za mladoletnike - izrekanje sankcij mladoletnikom - vzgojni ukrepi - ukor - kazenske točke v cestnem prometu in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja
Sodnik lahko mladoletniku izreče stransko kazen kazenskih točk v cestnem prometu in prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja poleg vzgojnega ukrepa, ob vezanosti na predpis, ki določa prekršek in glede na vse okoliščine primera.
Smisel obveznega zavarovanja v motornem prometu je dati oškodovancu možnost zahtevati povrnitev škode ne samo od odškodninsko odgovorne osebe, marveč tudi od (finančno močne) zavarovalnice; ni pa smisel zavarovanja varstvo povzročitelja škode (zavarovanca) pred odškodninskimi zahtevki.
pogodba o naročilu - darilna pogodba - neupravičena pridobitev
Tožnik je toženkino naročilo - najem bančnega kredita za nakup avtomobila (749. člen ZOR) uresničil brezplačno, toženka pa se je zavezala, da bo odplačevala mesečne obroke kredita. Ker tega ni storila, je bila brez ustreznega pravnega temelja obogatena na škodo tožnika, ki je moral sam odplačati kredit, zato mu je dolžna vrniti plačane obroke (210. člen ZOR).
V odškodninskem pravu je sicer splošno sprejeto načelo, da mora povzročitelj škode sprejeti oškodovanca takšnega, kakršen je, ter da se predvidljivost (kot pomemben element adekvatne vzročnosti) nanaša na predvidljivost škodnega dogodka in iz njega izvirajočih posledic (ne pa na nekakšen povprečen in popolnoma zdrav tip oškodovanca). Vendar trajne posledice (šele 9 dni po nesreči ugotovljenega) zvina vratne hrbtenice, tudi če jih v celoti pripišemo škodnemu dogodku, tožnika ne opravičujejo do zadoščenja, ki bi presegalo 700.000 SIT.
brezplačna pravna pomoč - pritožba ne Evropsko sodišče za človekove pravice - vsebinski kriterij - izčrpanje pravnih sredstev po nacionalnem pravu
Tožnik je v kazenski zadevi vložil zahtevo za varstvo zakonitosti, o kateri pa Vrhovno sodišče še ni odločilo. Zato je pravilna presoja sodišča prve stopnje, da tožnik ni izkoristil vseh pravnih sredstev, ki jih ima na razpolago v RS, preden vloži pritožbo na Evropsko sodišče za človekove pravice.
ZUS člen 16, 18, 20, 68, 69, 73.ZPP člen 154, 165.
stranski intervenient - pogoj za udeležbo v postopku - začasna odredba - nezmožnost opravljanja izvoljene funkcije
Nekdo, ki ni bil stranka v upravnem postopku in meni, da izdani akt posega v njegove pravice ali pravne koristi, pa lahko izkazuje tožbeno legitimacijo, vendar mora tožbo vložiti v odprtem tožbenem roku, ki velja za stranke, ki so se udeleževale upravnega postopka. Tožnik, zgolj s sklicevanjem na nemožnost opravljanja izvoljene funkcije ne izkazuje verjetne izkazanosti hujših škodljivih posledic, posledično pa tudi ne z nemožnostjo njegove integracije na navedeno funkcijo.
Sodišče prve stopnje je opravilo procesni pobot, vendar po vsebini kot materialnopravno pobotanje, se pravi tako, da so terjatve prenehale v trenutku, ko so si stopile nasproti (337. člen ZOR). Do razlike med procesnim in materialnopravnim pobotanjem (procesno pobotanje nima neposrednega oblikovalnega učinka na materialnopravnem področju, saj ga izreče sodišče šele v sodbi - prim. 3. odstavek 319. člena ZPP), bi zato lahko prišlo prav zaradi obresti, saj bi ob pravilno izpeljanem procesnem pobotanju terjatvi prenehali šele s sodbo.
dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - zavrženje revizije
V premoženjskih sporih (razen v primerih dovoljenih revizij iz 3. odstavka 367. člena ZPP) mora biti vrednost izpodbijanega dela pravnomočne sodbe vedno ugotovljiva, sicer revizija ni dovoljena.
Z navedbo, da je imel obdolženi "v organizmu 0,53 g/kg alkohola", v povezavi z abstraktnim opisom, da je imel storilec v krvi "od 0,51 do 1,10 grama alkohola na kilogram krvi", je koncentracija alkohola dovolj določno opredeljena.
Pravilna je ugotovitev prvostopnega sodišča, da v tej zadevi ne gre za upravni spor iz 3. odstavka 1. člena ZUS. Tožnica bi imela zagotovljeno sodno varstvo v upravnem sporu, če bi se zoper sklep upravnega organa prve stopnje pritožila (2. odstavek 4. člena ZUS).
bistvena kršitev določb postopka o prekršku - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - napaka v prepisu sodbe
Napake pri izdaji in izdelavi pisnega odpravka sodbe, ki jih naknadno ni mogoče učinkovito preveriti, je treba razlagati na način, ki je za storilca ugodnejši.
razveljavitev sodne poravnave - rok za vložitev tožbe - napake volje - zmota - rok - kdaj je stranka izvedela za zmoto
Isto okoliščino, s katero tožnica v tem postopku pojasnjuje svojo zmoto, je tožnica navajala v tožbi v prejšnji pravdi z drugačnim zahtevkom. Za to okoliščino je torej vedela najkasneje ob vložitvi prejšnje tožbe, to pa je bilo pred več kot 3. meseci, kolikor znaša rok za vložitev tožbe za razveljavitev sodne poravnave.
Tožnica, zaradi bolezni nima sredstev za življenje in brez svoje krivde ni zaposlena, zato ima pravico do preživnine, vendar pa je del sredstev za svoje preživljanje sposobna zagotoviti tudi sama.