Za čas, ko je tožena stranka na podlagi pravnomočne sodne odločbe tožnico razporedila v centralno skladišče na delovno mesto blagovni manipulant - zapakovalec in do ponovne odjave iz socialnega zavarovanja, je tožnici, ne glede na to, ali je bila res na delu ali pa je bila v bolniškem staležu, oživilo staro delovno razmerje. Za čas dejanskega delovnega razmerja pa tožnici ni mogoče vzeti pravic iz delovnega razmerja oziroma jo odjaviti iz socialnega zavarovanja, kot če delovnega razmerja ne bi bilo, in ji ne priznati tistih pravic iz delovnega razmerja, ki jih (morda) v tem času ni dobila priznanih.
čakanje na zaposlitev na drugem ustreznem delu - denarno nadomestilo - invalid III. kategorije - tujec
Tožnik - invalid III. kategorije nima pravice do nadomestila plače za čas čakanja na zaposlitev na drugem ustreznem delu, ker se v skladu z 2. odstavkom 123. člena ZPIZ ni prijavil Zavodu za zaposlovanje v roku 30 dni po izdaji in prejemu dokončne odločbe o priznanju pravice do dela na drugem ustreznem delu. Na presojo, da pogoj prijave Zavodu za zaposlovanje v predpisanem roku ni bil izpolnjen, ne vpliva dejstvo, da je tožnik tujec in da se brez veljavnega delovnega dovoljenja niti ni mogel prijaviti Zavodu za zaposlovanje, prav tako pa na to presojo ne vpliva kasnejša prijava tožnika Zavodu za zaposlovanje po pridobitvi osebnega delovnega dovoljenja.
Ker oseba, ki ji je bilo premoženje podržavljeno na način iz ZDen in je ob podržavljenju živela, ni upravičenka, ker ji jugoslovansko državljanstvo po 9.5.1945 ni bilo priznano po zakonu ali mednarodnem sporazumu, bi bili lahko upravičenci njen zakonec ali dediči prvega dednega reda, če bi jim bilo jugoslovansko državljanstvo priznano po 9.5.1945. Ker pa vlagatelj oziroma njegova pravna prednica v tem primeru ni zakonec oziroma dedič prvega dednega reda po prejšnji lastnici, ni upravičenec. V tem primeru ne gre za pravno vprašanje fideikomisarične substitucije, saj vlagatelj ni upravičenec.
ZDDO člen 45, 45/1, 45/1-5.ZCS-1 člen 69, 69/1, 69/1-2.ZPP člen 14.
disciplinski postopek - disciplinski ukrep prenehanje delovnega razmerja - kazenski postopek - pravnomočna oprostilna sodba
Sodišče (ali delodajalec) v sporu glede zakonitosti prenehanja delovnega razmerja nista vezana na pravnomočno oprostilno sodbo v kazenskem postopku, in se v zvezi z istim dogodkom, kot je bil obravnavan v kazenskem postopku, lahko ugotovi, da je delavec zagrešil hujšo kršitev delovnih obveznosti in mu je bil zakonito izrečen disciplinski ukrep prenehanja delovnega razmerja.
dovoljenost revizije - dopustitev revizije - spor o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja - dodatek za praznično in nedeljsko delo
Dokler v sporu o obstoju ali prenehanju delovnega razmerja postopek ni zaključen, ni mogoče izključiti sočasne revizije glede odločitve (po temelju) o posamičnih reintegracijskih zahtevkih, ki imajo temelj v obstoju delovnega razmerja.
Iz opisa kršitve v zahtevi za uvedbo disciplinskega postopka izhaja, da ne gre za očitek enkratnega dejanja, temveč za ravnanje, ki se je sicer začelo 3.10.2001 in je ob vložitvi zahteve še vedno trajalo. Zato ni podlage za trditev, da gre le za enkratno kršitev in da je vodenje disciplinskega postopka zastaralo.
ZDR člen 83, 83/1, 83/2, 88, 88/1, 88/1-3, 88/5. Konvencija Mednarodne organizacije dela (MOD) številka 158 o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca člen 7.
zagovor - odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za odpoved - krivdni razlog - neopravičen izostanek z dela - pisno opozorilo
Delodajalec ne more podati redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi iz krivdnega razloga že zaradi prve kršitve pogodbenih ali drugih obveznosti iz delovnega razmerja, temveč šele, če delavec kljub pisnemu opozorilu kršitev ponovi. Pri tem ZDR ne zahteva ponavljanja istovrstnih kršitev in ne opredeljuje roka, v katerem je delodajalec upravičen predhodno pisno opozorilo upoštevati. Že iz opredelitve pravice do zagovora v postopku odpovedi pogodbe o zaposlitvi v ZDR in v Konvenciji št. 158 MOD o prenehanju delovnega razmerja na pobudo delodajalca izhaja, da je ta pravica relativnega značaja, katere bistvo je, da delodajalec praviloma mora omogočiti zagovor, stvar delavca pa je, ali bo to pravico izkoristil. Rok za odpoved pogodbe o zaposlitvi je prekluzivnega značaja in ga sodišče ugotavlja ne glede na to, ali so stranke ugovarjale njegovemu poteku.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - krivdni razlog - razmerje med odpovedjo in disciplinskim postopkom - stopnjevanje sankcij
Z načinom odpovedi pogodbe o zaposlitvi je delodajalec kršil prepoved t. i. stopnjevanja sankcij. Najprej je bil delavcu izrečen disciplinski ukrep opomin, nato pa zaradi kršitev, ki so bile ugotovljene v disciplinskem postopku, še pogodbena (civilna) sankcija redne odpovedi pogodbe o zaposlitvi. S tem, da je delodajalec delavcu izrekel disciplinski ukrep, se je že odločil za eno od možnih sankcij. Delodajalec je hkrati kršil določbo 2. odstavka 88. člena ZDR, ker se je pri odpovedi pogodbe o zaposlitvi skliceval na ugotovitve v disciplinskem postopku, ne da bi upošteval določbe ZDR o odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
ZPP člen 2, 181, 181/1.ZDR člen 88, 88/1,88/1-1, 204, 204/3.
ugotovitvena tožba - odpoved pogodbe o zaposlitvi - poslovni razlog - preklic odpovedi
Delodajalec je vezan na enostransko podano odpoved, zato lahko stranki le sporazumno odstranita učinke enostranske odpovedi - če je o odpovedi pogodbe o zaposlitvi že sprožen spor pred sodiščem, lahko stranki to storita le ob hkratnem upoštevanju veljavnih postopkovnih določb, sicer mora sodišče v skladu z 2. členom ZPP o vloženi tožbi oziroma o tožbenem zahtevku odločiti. Ker gre za spor o zakonitosti odpovedi, zgolj preklic odpovedi s strani delodajalca, četudi se delavec vrne na delo, ne pomeni celotne izpolnitve tožbenega zahtevka, kakor je bil v skladu s 3. odstavkom 204. člena ZDR v tej zadevi postavljen.
delovno razmerje - razporeditev k drugemu delodajalcu - obstoj delovnega razmerja - zahteva za uveljavljanje pravic
Tožnica je ostala na ustreznem delovnem mestu v TOZD T. tudi po 1.2.1990, pri čemer ji je ta TOZD izdal sklep o obračunski osnovi plače in razporeditvi na delovno mesto, ki je postal dokončen in pravnomočen, jo s 1.2.1990 prijavil v zavarovanje in jo od tega dne dalje ustrezno evidentiral oziroma vodil v delovnem razmerju, vključno z rednim izplačevanjem plače. Tožničin delovnopravni status v TOZD T. je bil torej urejen že od 1.2.1990 dalje.
Ker je o pritožbi zoper odločbo o zahtevi za denacionalizacijo kmetijskih zemljišč odločilo Ministrstvo za okolje in prostor, ki glede na določbo 57. člena ZDen ni stvarno pristojno, je podana absolutna bistvena kršitev določb postopka iz 1. točke 3. odstavka 25. člena ZUS.
Če je pritožbeno sodišče navedlo, da "bo treba natančneje ugotoviti, kaj konkretno je razdelitev trgovskega blaga predstavljala in povzročila", potem ni logično, zakaj sodbe ni v celoti razveljavilo - se pravi glede celotnega skupnega premoženja - (tudi glede kupnine od prodaje stanovanja). Ker se v tem delu razlogi izpodbijane sodbe logično ne izidejo, je ni mogoče preizkusiti. Zato je podana bistvena kršitev določb pravdnega postopka iz 14. točke drugega odstavka 339. člena ZPP.
lastninska pravica na nepremičnini - pridobitev lastninske pravice - obličnost - oblika pogodbe za prenos nepremičnine - obljuba darila - ustna darilna pogodba - realizacija - predhodno vprašanje - dovoljenost revizije - opredelitev vrednosti spornega predmeta - objektivna kumulacija tožbenega zahtevka - nasprotna tožba - zavrženje revizije
Tožnica ni pridobila lastninske pravice na nepremičnini na podlagi sporazuma o ureditvi medsebojnih razmerij med tožencem in njegovo ženo (tožničino materjo). Tako niso bili izpolnjeni vsi štirje elementi, ki so potrebni za to, da pride do sklenitve pogodbe, ker navedeni sporazum ni bil sklenjen v pravilni obliki. Prišlo je le do obljube darila tožnici, ne pa do sklenitve darilne pogodbe.
Toženčeva zaveza k daritvi je bila realizirana v letu 1980, ko je bila sklenjena ustna darilna pogodba in je bila sočasno nepremičnina izročena tožnici.
ZP-1 člen 22, 169/1, 202a, 202a/2. ZP člen 31, 31-3.ZVCP-1 člen 235. ZVCP člen 19, 19/1-59.
prekrški - kazni za prekrške - omilitev kazni - kazenske točke v cestnem prometu s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja - zahteva za varstvo zakonitosti - dovoljenost - izvršitev odločb - odločanje in izdaja sklepa o prenehanju veljavnosti vozniškega dovoljenja
Zahteva za varstvo zakonitosti zoper odločbo oziroma sklep, s katerim sodišče izreče kazen prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja na podlagi doseženega določenega števila kazenskih točk v cestnem prometu, je dovoljena.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - priče - zaslišanje oškodovanca - zaslišanje storilca kot priče - izločitev izjav, danih policiji - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V enotno izvedenem kazenskem postopku zoper več obdolžencev se ti ne morejo zasliševati kot priče zaradi kaznivih dejanj drugih soobdolžencev, niti to ni možno v primeru izločitve postopka zoper posamezne obdolžence. Samo če je bil kazenski postopek zoper obdolženca že pravnomočno končan, se ga lahko v postopku zoper soobdolženca zasliši kot pričo.
neupravičena pridobitev - razvezni pogoj - darilo z naročilom (ki učinkuje kot pogoj) - neizpolnitev naročila
Darilo s pogojem, ki sicer ni vzajemno darilo in tudi ni dogmatsko urejeno, sta razvili sodna praksa in teorija kot darilo, pri katerem darovalec obdarjencu naloži, da opravi kakšna dejanja ali kaj opusti v korist darovalca, v svojo korist, v korist tretjega ali v javnem interesu. Za naročilo se tu uporabljajo pravila za poslednjevoljne odredbe, ki naročilo obravnavajo kot razvezni pogoj. Toženec, ki naročila ni izpolnil, mora vrniti "podarjeni" znesek. Dokončna neizpolnitev naročila ima namreč učinek izpolnitve razveznega pogoja, kar pomeni, da je "darilo" nehalo veljati.