Čeprav ni navedeno, s katero nogo je obsojenec brcnil oškodovanca in ali je ta takrat stal ali ležal ali čepel, je opis kaznivega dejanja hude telesne poškodbe v izreku popoln, saj zakonski opis ne predpisuje, da bi bilo le določeno ravnanje obdolženca tisto dejstvo, ki izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 148, 148/2, 215, 215/6, 371, 371/1-8.URS člen 35.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - dokazne prepovedi - pravica do zasebnosti - predkazenski postopek - pregled vozila - preiskava vozila - zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pregled vozila v smislu 2. odstavka 148. člena ZKP, ki ga sme opraviti policija v okviru svojih pooblastil, obsega pregled (s čutili vida, sluha, vonja in otipa) vseh prostorov prevoznega sredstva (in stvari v njem), razen tistih, ki so zaprti, torej skriti oziroma takšni, da je za njihovo pregledovanje potrebno uporabiti posebna tehnična sredstva ali metode (na primer razstavljanje, rezanje, lomljenje itd.). V slednjih primerih ne gre več za pregled, temveč za procesno dejanje preiskave vozila, ki pomeni globlji poseg v zasebnost posameznika in se zato sme opraviti le pod pogoji, ki jih določa zakon.
Indigo kopija pisne oporoke pred pričami, ki je primerna in namenjena za dokazovanje obstoja, vsebine in oblike izginule oporoke, je listina v smislu 7. odstavka 126. člena KZ, ki je tudi kazenskopravno varovana in je njena ponareditev kaznivo dejanje po 1. odstavku 256. člena KZ.
Višino preživnine, ki so jo starši dolžni plačevati za otroke, ni mogoče določiti le na podlagi matematičnega izračuna. Vsakdanjega bremena, povezanega z gospodinjstvom in skrbjo za vzgojo in varstvo, namreč ni mogoče matematično opredeliti, vsekakor pa ga je v okviru pravilne pravne presoje potrebno upoštevati pri določitvi višine preživnine.
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - višina preživnine za mladoletnega otroka - potrebe preživljanca - pridobitne možnosti preživninskih zavezancev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predmet revizijskega preizkusa
Določitev preživnine ni stvar matematičnega preračuna denarnih potreb otroka in materialnih prejemkov ali premoženja njegovih staršev. Upoštevati je treba tudi druge okoliščine, v obravnavani zadevi ugotovitve o boljših pridobitnih sposobnosti očeta in dejstvo, da pretežno mati obema otrokoma nudi vsakodnevno skrb in pomoč, pri čemer gre za nedenarni, vendar pomemben prispevek k preživljanju otrok.
Predmet revizijskega preizkusa je lahko le tisti del pritožbene odločbe, ki predstavlja pravnomočno odločitev o preživnini, torej v izreku njegov zavrnilni del, v obrazložitvi pa tisti razlogi, ki se nanašajo na zavrnitev pritožbe. Ali z drugimi besedami: neskladja med izrekom in razlogi ter medsebojnega neskladja ali nejasnosti samih razlogov ni mogoče uveljavljati s primerjavo razlogov za zavrnitev pritožbe s tistimi za ugoditev pritožbi.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - presoja pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ko vložnik navaja, da sodišče ni odredilo postavitve izvedenca, izpodbija v pravnomočni sodbi ugotovljeno dejansko stanje, saj izvedbe tega dokaza v rednem postopku sploh ni predlagal in je zato z vidika morebitne kršitve pravic obrambe ni mogoče presojati.
Ker sta sodišči ugotovili, da je tožnica z dopisom z dne 17.9.1990 odpovedala stanovanjsko razmerje, ob uveljavitvi ni bila več imetnica stanovanjske pravice. To pa pomeni, da tožnica ne more na podlagi prvega odstavka 117. člena zahtevati sklenitve kupne pogodbe po ugodnih pogojih tega zakona, pa tudi ne na podlagi prvega odstavka 147. člena SZ sklenitve najemne pogodbe za isto stanovanje.
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - pravica do dvostopenjskega sodnega varstva - zavrženje revizije
V tožbi prvotno z oblikovalnim in enim dajatvenim zahtevkom nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta, ki je ostala nespremenjena tudi po naknadni kumulaciji s še drugim nedenarnim dajatvenim zahtevkom, ne zadošča, saj se ne ve, na katerega od več zahtevkov se nanaša oziroma v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti ima zato enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.
V položajih kakršen je obravnavani, ko bi pozivanje tožnikov, da navedeta diferencirane vrednosti spornega predmeta njunih nedenarnih zahtevkov, povzročilo neenakopraven položaj strank (po tem, ko je revizija že vložena, bi bilo samo njima za nazaj prepuščeno odločanje, ali je vložena revizija dovoljena), in ko pasivnost sodišča strankam ne odvzema nobene od ustavno zagotovljenih pravic (da bi pridobile pravico do revizije, ki ni ustavno zajamčena, bi morale biti aktivne predvsem stranke same), je možen le sklep, da zaradi nenavedbe diferencirane vrednosti spornega predmeta glede nedenarnih zahtevkov tožnikov revizija zoper pravnomočno odločitev o njih ni dovoljena.
ZBPP člen 36, 36/2.ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1. ZUS člen 16, 16/1, 73.
nujna brezplačna pravna pomoč - zamuda pritožbenega roka
Tožnik je res zaprosil za nujno brezplačno pravno pomoč s prošnjo za njeno ugoditev pred iztekom pritožbenega roka zoper sodbo v pravdni zadevi, ni pa predložil nobenih listin v smislu 2. odstavka 36. člena ZBPP, s katerimi bi dokazal nastop okoliščin za nujno brezplačno pravno pomoč, to je v konkretnem primeru dan vročitve sodbe v pravdni zadevi, v kateri je določen rok za vložitev pritožbe.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko podlago - zavrženje revizije
Čeprav se vsi zahtevki tožeče stranke nanašajo na isto pogodbo o trgovskem zastopanju, ima vsak od njih drugo dejansko podlago. Zato se v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23505
ZKP člen 41, 41/2, 44, 44/1, 249, 249/1, 251, 251/2, 371, 371/1-2, 372, 372-1, 384.KZ člen 310, 310/1.
dokazovanje - izločitev izvedenca - kršitev kazenskega zakona - zahteva za izločitev - zloraba pravice - izvedenstvo - hramba orožja - nedovoljena proizvodnja in promet orožja - obvestilo strankam o določitvi izvedenca - trajno kaznivo dejanje
Posamezniku, ki v zakonskih rokih ne uveljavlja svoje pravice do nepristranskega sojenja, ni mogoče dopustiti njenega uveljavljanja v kasnejših fazah postopka, če bi bilo to v nasprotju s splošnim pravnim načelom prepovedi uporabe pravice na način, ki pomeni njeno zlorabo.
posredni oškodovanci - povrnitev premoženjske škode - opustitev gospodarske dejavnosti - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - premoženjska škoda - odgovornost za škodo od nevarne stvari - krivdna odgovornost - ravnanje oškodovanca - deljena krivda - pešec - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - prekoračitev hitrosti vožnje - kršitev cestnoprometnih predpisov - povrnitev nepremoženjske škode
Pojem posrednega oškodovanca se je v pravnem redu uveljavil v zvezi z nepremoženjsko škodo. Pravna ustanova posrednega oškodovanca je v odškodninskem pravu izjema. Pravno razmerje med odgovorno osebo in (posrednim) oškodovancem je namreč na ta način vzpostavljeno preko običajnih meja pravno relevantne vzročne zveze (prim. 1. odstavek 154. člena ZOR). S tem ko ta pravni institut širi pojem pravno relevantne vzročnosti, širi obseg odškodninskega varstva ali z drugimi besedami, daje nekaj več, nekaj, kar bi zgolj z uporabo splošnih pravil odškodninskega prava oškodovancu ne pripadalo. Takšna ureditev pa ne omogoča nadaljnjega sklepanja, da v vseh ostalih primerih tak (tj. posredni) oškodovanec nima odškodninskopravnega varstva. Ima ga, vendar v skladu s splošnimi pravili o odškodninski odgovornosti.
URS člen 34, 35, 39.ZOR člen 170, 170/2, 200. ZJG člen 7.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - protipravnost - varstvo osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - pravica do svobode izražanja - odgovornost novinarja - tisk - kolizija ustavno varovanih pravic - pravno varstvo - lažne informacije
Ob upoštevanju načela sorazmernosti je sodišče dolžno tehtati, kateri interes je glede na konkretno pravno in dejansko situacijo v ospredju oziroma pravno in dejansko situacijo v ospredju oziroma kateri mora stopiti v ozadje, le v primeru divergentnosti obstoječih pravno (ustavno) varovanih interesov. "Pravica" do lažne informacije pa ni deležna nobenega (ustavno)pravnega varstva in zato ne more kolidirati s pravico do osebnega dostojanstva in osebnostnih pravic - s tem pa tudi ne upravičevati posegov vanje z učinkom morebitne izključitve protipravnosti ravnanja tožencev.
odgovornost države - služenje vojaškega roka - nevarna dejavnost kot pravni standard - poškodba pri izvajanju športne aktivnosti - borilne veščine - judo - objektivna odgovornost
Samo služenje vojaškega roka ne glede na njegovo obveznost ni nevarna dejavnost. Nevarne so lahko le posamezne dejavnosti, ki jih morajo vojaki izvajati. Izvajanje običajnih športnih aktivnosti ni nevarna dejavnost. Med take športne aktivnosti sodijo tudi borilne veščine pri judu. Gre namreč za zvrst borilnih veščin, v kateri niso dovoljeni nevarni prijemi in udarci. Ta športna aktivnost se vsakodnevno odvija, poškodbe pa so redke. Sama narava juda je taka, da je riziko poškodb majhen.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23601
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1, 427. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže(ZTŠS) člen 3, 3/1-2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - razlogi o odločilnih dejstvih - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže - udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč - naklep
Pomoč k storitvi kaznivega dejanja je kazniva le, če je naklepna, zato je treba ugotoviti ne le objektivna ravnanja, temveč tudi subjektivne elemente pomoči. Naklep pomagača mora obsegati zavest, da pomaga pri izvršitvi kaznivega dejanja in hkrati hotenje te pomoči, nanašati pa se mora na določeno kaznivo dejanje.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja med razlogi - dokazovanje z izvedenci - izvid in mnenje izvedenca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z opozarjanjem na različna pristopa izvedenk k izdelavi izvedenskih mnenj zagovornik ne uveljavlja procesne kršitve nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih, temveč izraža dvom v ugotovljeno odločilno dejstvo (dejansko stanje).
zavrženje tožbe - pravda o predmetu, o katerem je sklenjena sodna poravnava - uporabnina - delitev skupnega premoženja s sodno poravnavo - razlaga sodne poravnave (pogodbe)
Stranki sta s sodno poravnavo celovito uredili medsebojna razmerja glede skupnega premoženja, v tem sklopu pa tudi vprašanje uporabnine za nepremičnine za preteklo obdobje. Pravdo o uporabnini, to je predmetu, ki je vsebovan v sodni poravnavi, zato ni mogoča in je zavrženje tožbe utemeljeno.
Načelo individualizacije višine odškodnine ima korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.