zavrženje tožbe - pravda o predmetu, o katerem je sklenjena sodna poravnava - uporabnina - delitev skupnega premoženja s sodno poravnavo - razlaga sodne poravnave (pogodbe)
Stranki sta s sodno poravnavo celovito uredili medsebojna razmerja glede skupnega premoženja, v tem sklopu pa tudi vprašanje uporabnine za nepremičnine za preteklo obdobje. Pravdo o uporabnini, to je predmetu, ki je vsebovan v sodni poravnavi, zato ni mogoča in je zavrženje tožbe utemeljeno.
ZBPP člen 36, 36/2.ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1. ZUS člen 16, 16/1, 73.
nujna brezplačna pravna pomoč - zamuda pritožbenega roka
Tožnik je res zaprosil za nujno brezplačno pravno pomoč s prošnjo za njeno ugoditev pred iztekom pritožbenega roka zoper sodbo v pravdni zadevi, ni pa predložil nobenih listin v smislu 2. odstavka 36. člena ZBPP, s katerimi bi dokazal nastop okoliščin za nujno brezplačno pravno pomoč, to je v konkretnem primeru dan vročitve sodbe v pravdni zadevi, v kateri je določen rok za vložitev pritožbe.
Sodišče je dolžno po resnici in popolnoma ugotoviti le tista dejstva, ki so pomembna za izdajo zakonite in pravilne odločbe, zato ni dolžno izvesti vsakega dokaza temveč le tistega, ki je pravnorelevanten.
posredni oškodovanci - povrnitev premoženjske škode - opustitev gospodarske dejavnosti - vzročna zveza - teorija adekvatne vzročnosti - premoženjska škoda - odgovornost za škodo od nevarne stvari - krivdna odgovornost - ravnanje oškodovanca - deljena krivda - pešec - prečkanje ceste izven prehoda za pešce - prekoračitev hitrosti vožnje - kršitev cestnoprometnih predpisov - povrnitev nepremoženjske škode
Pojem posrednega oškodovanca se je v pravnem redu uveljavil v zvezi z nepremoženjsko škodo. Pravna ustanova posrednega oškodovanca je v odškodninskem pravu izjema. Pravno razmerje med odgovorno osebo in (posrednim) oškodovancem je namreč na ta način vzpostavljeno preko običajnih meja pravno relevantne vzročne zveze (prim. 1. odstavek 154. člena ZOR). S tem ko ta pravni institut širi pojem pravno relevantne vzročnosti, širi obseg odškodninskega varstva ali z drugimi besedami, daje nekaj več, nekaj, kar bi zgolj z uporabo splošnih pravil odškodninskega prava oškodovancu ne pripadalo. Takšna ureditev pa ne omogoča nadaljnjega sklepanja, da v vseh ostalih primerih tak (tj. posredni) oškodovanec nima odškodninskopravnega varstva. Ima ga, vendar v skladu s splošnimi pravili o odškodninski odgovornosti.
Indigo kopija pisne oporoke pred pričami, ki je primerna in namenjena za dokazovanje obstoja, vsebine in oblike izginule oporoke, je listina v smislu 7. odstavka 126. člena KZ, ki je tudi kazenskopravno varovana in je njena ponareditev kaznivo dejanje po 1. odstavku 256. člena KZ.
Višino preživnine, ki so jo starši dolžni plačevati za otroke, ni mogoče določiti le na podlagi matematičnega izračuna. Vsakdanjega bremena, povezanega z gospodinjstvom in skrbjo za vzgojo in varstvo, namreč ni mogoče matematično opredeliti, vsekakor pa ga je v okviru pravilne pravne presoje potrebno upoštevati pri določitvi višine preživnine.
dokazovanje - dokazi - pred pravdo pridobljeno izvedensko mnenje
Izvedensko mnenje, ki si ga stranka pridobi pred pravdo, ni dokazna listina. Pomen za ugotovitev dejanskega stanja ima lahko le v primeru, če nanj pristane nasprotna stranka.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - nasprotja med razlogi - dokazovanje z izvedenci - izvid in mnenje izvedenca - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Z opozarjanjem na različna pristopa izvedenk k izdelavi izvedenskih mnenj zagovornik ne uveljavlja procesne kršitve nasprotja med razlogi o odločilnih dejstvih, temveč izraža dvom v ugotovljeno odločilno dejstvo (dejansko stanje).
ZTPDR člen 23, 23/2.ZID člen 15, 15/1. ZUS člen 73.
ukrep inšpekcije dela
Pravilna je ugotovitev sodišča prve stopnje, da je vprašanje, ali je s kom sklenjeno veljavno delovno razmerje, ali pa je to neveljavno, lahko predmet presoje pred pristojnim delovnim in socialnim sodiščem, kot tudi, da je predmet presoje, ali je bilo z zaposlitvijo osebe storjeno tudi kaznivo dejanje, v okviru predhodnega vprašanja v kazenskem postopku.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23505
ZKP člen 41, 41/2, 44, 44/1, 249, 249/1, 251, 251/2, 371, 371/1-2, 372, 372-1, 384.KZ člen 310, 310/1.
dokazovanje - izločitev izvedenca - kršitev kazenskega zakona - zahteva za izločitev - zloraba pravice - izvedenstvo - hramba orožja - nedovoljena proizvodnja in promet orožja - obvestilo strankam o določitvi izvedenca - trajno kaznivo dejanje
Posamezniku, ki v zakonskih rokih ne uveljavlja svoje pravice do nepristranskega sojenja, ni mogoče dopustiti njenega uveljavljanja v kasnejših fazah postopka, če bi bilo to v nasprotju s splošnim pravnim načelom prepovedi uporabe pravice na način, ki pomeni njeno zlorabo.
Načelo individualizacije višine odškodnine ima korektiv v načelu objektivne pogojenosti višine odškodnine, ki terja vrednotenje ugotovljenih škodnih posledic za vsakič konkretno obravnavanega oškodovanca tudi v primerjavi s škodnimi posledicami številnih drugih oškodovancev v različnih primerih iz sodne prakse, saj je to pogoj za enotno obravnavanje škod različnega obsega in določanje odškodnin zanje v ustreznih razmerjih.
priznanje tuje sodne odločbe - pridržek javnega reda - adhezijski postopek - pravica do enakega varstva pravic - obveznost zastopanja po odvetniku
Četudi je bila odločba, katere priznanje se zahteva, izdana v adhezijskem postopku, sodišče o pridržku javnega reda presoja z vidika civilno-procesnih (in ne kazensko-procesnih) načel.
vrnitev darila - izstavitev zemljiškoknjižne listine - pridržana pravica na nepremičnini - dokončno poplačilo terjatve
Pridržana pravica na nepremičnini pomeni, da toženka ni dolžna tožniku vrniti nepremičnine z izstavitvijo zemljiškoknjižne listine, dokler ji tožnik ne poplača njene sodno ugotovljene terjatve.
"Da mora sedaj oškodovani nositi za eno številko večjo obutev zaradi lažje deformacije 2. prsta desnega stopala" (kar je v izvedenskem mnenju opredeljeno kot edina posledica tožnikove poškodbe), je neizpodbojna dejanska ugotovitev, ki ni v nikakršnem nasprotju s sicer ugotovljenimi dejstvi in ki sta jo sodišči prve in druge stopnje pravilno ovrednotili kot razlog, ki tožnika do odškodnine za duševne bolečine zaradi zmanjšanja življenjske aktivnosti sploh upravičuje.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - nezadovoljstvo z odločbo sodišča - dvom v nepristranskost vseh sodnikov sodišča dvom v nepristranskost vseh sodnikov pristojnega sodišča - kolegialnost sodnikov
Svoj dvom v nepristranskost razpravljajočega sodnika stranka lahko uveljavlja s predlogom za izločitev tega sodnika, ne more pa dvom v nepristranskost vseh sodnikov utemeljevati z morebitno kolegialnostjo sodnikov na določenem sodišču. Tako razumevanje drugega tehtnega razloga, kot ga uveljavljajo nasprotni udeleženci, bi privedlo do nesprejemljive situacije, da bi izločitev enega sodnika vedno utemeljevala tudi prenos pristojnosti s tega sodišča zaradi morebitne kolegialne povezanosti vseh sodnikov.
ZKP člen 18, 18/2, 83, 83/2, 148, 148/2, 215, 215/6, 371, 371/1-8.URS člen 35.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - dokazne prepovedi - pravica do zasebnosti - predkazenski postopek - pregled vozila - preiskava vozila - zahteva za izločitev nedovoljenih dokazov - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Pregled vozila v smislu 2. odstavka 148. člena ZKP, ki ga sme opraviti policija v okviru svojih pooblastil, obsega pregled (s čutili vida, sluha, vonja in otipa) vseh prostorov prevoznega sredstva (in stvari v njem), razen tistih, ki so zaprti, torej skriti oziroma takšni, da je za njihovo pregledovanje potrebno uporabiti posebna tehnična sredstva ali metode (na primer razstavljanje, rezanje, lomljenje itd.). V slednjih primerih ne gre več za pregled, temveč za procesno dejanje preiskave vozila, ki pomeni globlji poseg v zasebnost posameznika in se zato sme opraviti le pod pogoji, ki jih določa zakon.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - dokazna ocena - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zaseg predmetov
Sodišče je v sodbi navedlo dovolj razumne razloge za svoj sklep, s tem, da jih zahteva ne sprejema in izpodbija njihovo dokazno vrednost, pa po vsebini ne uveljavlja bistvene kršitve določb kazenskega postopka iz 11. točke 1. odstavka 371. člena ZKP, ampak izpodbija v pravnomočni sodbi ugotovljeno dejansko stanje.