Tožnik je na podlagi družbene pogodbe upravičen do dogovorjenega solastninskega deleža. Če so bili delovni prispevki toženke in njenega moža res večji (in zato denarni prispevki tožnika manjši), ima toženka izravnalni zahtevek, vendar le v denarju - sicer bi bil izključen dogovorjeni cilj družbe, da postanejo družbeniki solastniki zgrajene hiše - tožnik do ene polovice, toženka in njen mož pa skupaj do druge polovice.
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti
Pravila o objektivni odgovornosti se uporablja samo takrat, ko nevarnost ni posledica nedopustnega ravnanja nosilca dejavnosti ali nepravilnega dela oškodovanca. Velja načelo, da podlaga objektivne odgovornosti niso dejavnosti, ki postanejo nevarne šele zaradi nepravilnega načina njihovega opravljanja.
Prilastitev ni storjena le s prodajo in menjavo stvari, temveč tudi z drugimi oblikami razpolaganja, ki kažejo na voljo storilca, da stvar rabi kot svojo, ne glede na dejstvo, ali je odločitev tudi konkretno realizirana. Za prilastitev gre tudi, če oseba, ki tujo stvar proda, njenega lastnika nemudoma obvesti o prodaji, ker je kaznivo dejanje zatajitve dokončano s prilastitvijo tuje premične stvari.
Ker v revizijskem postopku ni več mogoče izpeljati postopka po 108. členu ZPP, ima nenavedba ali nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta za posledico, da nobena od strank nima pravice do revizije.
odgovornost delodajalca - objektivna in krivdna odgovornost - nesreča pri delu - odgovornost za škodo od nevarne stvari
Da gre za objektivno odgovornost, je sodna praksa štela samo v okoliščinah in primerih, ko je šlo za veliko in nepredvidljivo nevarnost škode, ki se ji ni mogoče izogniti, tudi če se pri opravljanju dejavnosti ali uporabi stvari uporabi vsa dolžna skrbnost; in če je bila in je nevarnost škode velika glede na resnost ali verjetnost škode. Podobno predvidevajo tudi Evropska načela odškodninskega prava, ki jih je pripravila Evropska skupina za odškodninsko pravo (glej Zbornik del: European Tort Law 2002, H. Koziol, B. C. Steininger, Dunaj - New York 2003 ali internet http://www.civil.udg.es/tort/Principles/text.htm.). V obravnavanem primeru ni šlo za tako delo, saj tožnik ni spravljal lestve na višini, temveč je stal na tleh.
Tožena stranka je dokazala, da ni kriva za tožnikovo poškodbo in da je njen nastanek zakrivil tožnik sam, ki ni upošteval navodil nadrejenega. Tožnik je opravljal pomožna dela po pogodbi, zato posebno šolanje o varnem delu ni bilo potrebno, pač pa bi moral ubogati navodila nadrejenega, katerega navodila bi moral ubogati in ne bi smel delati po svoje.
Bistveni element za ugotovitev ali je predviden poseg v skladu s PUP je tudi odmik od meje. Odmika od posestne meje pa ni mogoče ugotavljati, v kolikor je meja sporna. Rešitev sporne meje predstavlja predhodno vprašanje, brez katerega ni mogoče odločiti o izdaji lokacijskega dovoljenja.
Kadar delodajalec plačuje kolektivno nezgodno zavarovanje, je treba presoditi, ali gre za zavarovanje odgovornosti, saj se v takem primeru izplačana zavarovalnina všteje v odškodnino, ki jo je delodajalec dolžan plačati tožniku za škodo, ki jo je povzročil njegov delavec.
povečanje vrednosti zemljišča - vlaganja fizične osebe - vrnitev nepremičnine pred ugotovitvijo povečane vrednosti - dopolnilna odločba
Če med najemojemalcem in upravičencem (6. odstavek 25. člena ZDen) ni dosežen sporazum, lahko upravičenec zahteva, da se mu nepremičnina vrne še pred ugotovitvijo višine povečane vrednosti. V takem primeru organ, ki vodi postopek, odloči o višini odškodnine, ki se plača za razliko v vrednosti, naknadno z dopolnilno odločbo.
ZPP člen 11, 408.ZZZDR člen 86, 87, 88, 89, 90, 91, 92, 93, 94, 95.
ugotavljanje očetovstva - dokaz z analizo DNK - načelo ekonomičnosti
Metoda ugotavljanja očetovstva z analizo DNK je tako zanesljiva, da je ne more ovreči noben drug dokaz. Izvajanje drugih dokazov bi bilo zato v nasprotju z načelom ekonomičnosti.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - ugotovitev obstoja dedne pravice - opredelitev vrednosti spornega predmeta - poprava tožbe - pasivnost sodišča - zavrženje revizije
Sodišče prve stopnje bi po 45. členu ZPP sicer moralo opozoriti tožečo stranko na označitev vrednosti spornega predmeta, toda če je ne bi navedla, njena tožba zaradi tega ne bi bila nesposobna za obravnavanje. Poleg tega je treba upoštevati, da določitev vrednosti spornega predmeta ni odvisna samo od tožeče stranke, da torej ni enostranska, temveč dvostranska, ker ima tudi tožena stranka pravico ugovarjati navedeni vrednosti spornega predmeta (zadnji odstavek 44. člena ZPP), seveda najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari.
Pravdni stranki, ki sta bili v postopku pasivni, zaradi pasivnosti sodišča prve stopnje ne moreta pridobiti pravice do revizije, ki je izredno in zato omejeno pravno sredstvo. Pasivnost sodišča prve stopnje pravdnim strankam ni odvzela nobene od ustavno zagotovljenih pravic in lahko bi celo sklepali, da sta se s svojim pasivnim ravnanjem odrekli pravici do revizije.
pravica do sodnega varstva – pravica do nepristranskega sojenja – izločitev – zahteva za izločitev – odklonitveni razlog za izločitev – bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Če je sodnik višjega sodišča sodeloval pri odločitvi, s katero je bila uvedena preiskava, ne gre za izključitveni razlog, zaradi katerega bi bil izključen od odločanja o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje v isti zadevi, temveč je treba te primere presojati z vidika okoliščin, ki vzbujajo dvom v sodnikovo nepristranskost, to je z vidika obstoja odklonitvenega razloga iz 6. točke 39. člena ZKP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - pristojno sodišče kot stranka v postopku
Vrhovno sodišče ocenjuje, da samo dejstvo, da je sodišče toženo, sicer ni razlog za izločitev sodnikov tega sodišča, saj to dejstvo ne bi vplivalo na subjektivno nepristranost sodnikov, ki se kaže v njihovem osebnem prepričanju v konkretni zadevi in se domneva; toda tožena stranka pravilno opozarja, da bi bila lahko prizadeta objektivna nepristranost sodišča, ki mora izključiti vsak dvom, ki bi omajal zaupanje tožeče stranke v odločanje sodišča.
Zgolj na podlagi nevčlanitve v Kulturbund in odločitve pokojne, da se ne izseli v nemški Tretji Reich ni mogoče sklepati o tem, da je bila pokojna nasprotnica nacizma. Gre za pavšalno sklepanje, ki ni podprto s prav nobenim konkretnim dokazom, ki bi podkrepil trditve, da je bila pokojna lojalna državljanka interesom narodov in narodnosti FLR Jugoslavije, ali, da je na podlagi takih dokazov tožeča stranka utemeljeno izpodbila domnevo nelojalnosti svoje matere, da bi bilo mogoče z gotovostjo sklepati, da domneva nelojalnosti v konkretnem primeru ne drži.
CIVILNO PROCESNO PRAVO - DRUŽINSKO PRAVO - OBLIGACIJSKO PRAVO
VS09356
ZOR člen 99, 220.ZPP člen 180, 180/3, 380, 380/2.ZZZDR člen 124.
poslovodstvo brez naročila - izročilna pogodba - razlaga pogodb - zmotna uporaba materialnega prava - dolžnost otrok preživljati starše - načelo iura novit curia
Osnovno razlagalno vodilo pri poslovodstvu brez naročila je varovanje koristi tistega, v čigar posle se je gestor vmešal. Gestor se za to ne more lotiti izpolnjevanja tujega posla in pri tem dominusove pogodbene obveznosti razlagati (po svoje in) v škodo dominusa - tudi ne tako, da bi določila pogodbe (ki se po 1. odstavku 99. člena ZOR uporabljajo tako, kot se glasijo) naredil sporne (s tem, da bi jim pripisoval drug pomen, kot bi jim jih s stališča svoje objektivne koristi pripisoval dominus).
Sodišče se ne sme zadovoljiti s preizkusom, ali utemeljenost tožbenega zahtevka izhaja iz tiste pravne podlage, na katero se sklicuje tožnik. Po uradni dolžnosti mora preizkusiti vse pravne podlage, iz katerih bi lahko glede na zatrjevana dejstva izhajalo, da je tožbeni zahtevek utemeljen.
status vojaškega vojnega invalida - priznanje statusa s strani upravnega organa druge republike nekdanje SFRJ - izvrševanje odločbe v RS - uporaba določb Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS
Ob nesporni ugotovitvi, da je tožnik državljan Republike Slovenije in da mu je bil status in pravice priznane z odločbo pristojnega upravnega organa v nekdanji Republiki Srbiji, je odločitev o zadevi odvisna le še od vprašanja, ali se je ta odločba na dan 25.6.1991 tudi izvrševala. Izvrševanje odločbe je namreč pogoj za to, da tožnik že uveljavljeni status obdrži, ne glede na pogoje, določene v ZVojI ter za prevedbo pravic po ZVojI. Prav to, da se je odločba, izdana po prejšnjih predpisih, izvrševala z nakazili na naslov tožnikovega stalnega prebivališča v Sloveniji, in sicer vse do februarja 1992, pa izhaja iz dejanskega stanja, navedenega v odločbi upravnega organa prve stopnje. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča za odločitev tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 1. odstavka 119. člena ZVojI, ni podlage. Pogoja, izvrševanje odločbe, ki jo je izdal organ druge republike nekdanje SFRJ, na dan 25.6.1991, ni mogoče razlagati tako kot ga razlaga tožena stranka (da pogoj ni izpolnjen ker se je odločba izvrševala preko upravnega organa Republike Srbije), saj taka razlaga ni logična in ni v skladu z namenom določbe 1. odstavka 119. člena ZVojI, s katero se izvaja določba 18. člena UZITUL.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23330
ZKP člen 395, 395/1, 420, 420/2.KZ člen 254.
zavrnitev dokaznega predloga – opredelitev do pritožbenih navedb – davčna zatajitev – dokončano kaznivo dejanje – velika premoženjska korist
Pri periodičnih obveznostih (tekočih davkih) je kaznivo dejanje dokončano vsakokrat, ko storilec z aktivnim ravnanjem ali opustitvijo preslepi davčni organ o svoji davčni obveznosti in ne prijavi prejetega prometnega davka ter pridobi večjo premoženjsko korist oz. veliko premoženjsko korist pri kvalificirani obliki kaznivega dejanja davčne zatajitve.
ZPP člen 39, 44, 44/2, 367, 367/2, 402, 402/4, 404.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - razmerje med revizijo in predlogom za obnovo postopka - prekinitev postopka - zavrženje revizije
Vrhovno sodišče je pri odločanju o tem, kateri postopek bo prekinilo, upoštevalo vse okoliščine primera, zlasti pa razloge, zaradi katerih sta bili vloženi izredni pravni sredstvi, in dokaze, ki sta jih predložili stranki (zadnji odstavek 402. člena ZPP). Pri tem je najprej preizkusilo, ali je revizija sploh dovoljena in ker je ugotovilo, da ni, ni našlo razlogov za prekinitev postopka v zvezi z revizijo.
Zakon v drugem odstavku 367. člena določa, da je v premoženjskih sporih revizija dovoljena, če vrednost izpodbijanega dela sodbe presega 1.000.000 tolarjev. Po 39. členu ZPP je za zagotovitev pravice do revizije odločilna vrednost spornega predmeta, ki se nanaša na vrednost glavnega zahtevka. Tožnica v tožbi uveljavlja dva zahtevka, ki se ne opirata na isto dejansko in pravno podlago, zato se njuna vrednost ne sešteva, marveč je treba po drugem odstavku 44. člena ZPP določiti vrednost za vsak zahtevek posebej.