KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23290
ZKP člen 371, 371/1-8, 371/1-11, 371/2, 372, 372-5, 374, 374/1.URS člen 29, 29-3. KZ člen42, 42-2, 43, 43-1.
pravica do obrambe – pravica do izvajanja dokazov v svojo korist – dokazni predlog – zavrnitev dokaznega predloga – bistvene kršitve določb kazenskega postopka – nedovoljen dokaz - zahteva za varstvo zakonitosti – razlogi izpodbijanja – obseg preizkusa – omilitev kazni
Sodišče za zagotovitev pravice do izvajanja dokazov v korist obsojenca ne sme zavrniti izvedbe predlaganega dokaza, razen če je očitno, da ni pomemben za odločitev, ali pa bi bilo nadaljnje izvajanje zaradi jasnosti zadeve odveč.
Pritožbeno sodišče, ki dejanje opredeli po milejši pravni kvalifikaciji, ni dolžno pri odmeri kazenske sankcije uporabiti omilitvenih določb, kot jih je sodišče prve stopnje.
pravica do sodnega varstva – pravica do nepristranskega sojenja – izločitev – zahteva za izločitev – odklonitveni razlog za izločitev – bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Če je sodnik višjega sodišča sodeloval pri odločitvi, s katero je bila uvedena preiskava, ne gre za izključitveni razlog, zaradi katerega bi bil izključen od odločanja o pritožbi zoper sodbo sodišča prve stopnje v isti zadevi, temveč je treba te primere presojati z vidika okoliščin, ki vzbujajo dvom v sodnikovo nepristranskost, to je z vidika obstoja odklonitvenega razloga iz 6. točke 39. člena ZKP.
status vojaškega vojnega invalida - priznanje statusa s strani upravnega organa druge republike nekdanje SFRJ - izvrševanje odločbe v RS - uporaba določb Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti RS
Ob nesporni ugotovitvi, da je tožnik državljan Republike Slovenije in da mu je bil status in pravice priznane z odločbo pristojnega upravnega organa v nekdanji Republiki Srbiji, je odločitev o zadevi odvisna le še od vprašanja, ali se je ta odločba na dan 25.6.1991 tudi izvrševala. Izvrševanje odločbe je namreč pogoj za to, da tožnik že uveljavljeni status obdrži, ne glede na pogoje, določene v ZVojI ter za prevedbo pravic po ZVojI. Prav to, da se je odločba, izdana po prejšnjih predpisih, izvrševala z nakazili na naslov tožnikovega stalnega prebivališča v Sloveniji, in sicer vse do februarja 1992, pa izhaja iz dejanskega stanja, navedenega v odločbi upravnega organa prve stopnje. Zato tudi po presoji pritožbenega sodišča za odločitev tožene stranke, da tožnik ne izpolnjuje pogojev iz 1. odstavka 119. člena ZVojI, ni podlage. Pogoja, izvrševanje odločbe, ki jo je izdal organ druge republike nekdanje SFRJ, na dan 25.6.1991, ni mogoče razlagati tako kot ga razlaga tožena stranka (da pogoj ni izpolnjen ker se je odločba izvrševala preko upravnega organa Republike Srbije), saj taka razlaga ni logična in ni v skladu z namenom določbe 1. odstavka 119. člena ZVojI, s katero se izvaja določba 18. člena UZITUL.
objektivna odgovornost - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti
Pravila o objektivni odgovornosti se uporablja samo takrat, ko nevarnost ni posledica nedopustnega ravnanja nosilca dejavnosti ali nepravilnega dela oškodovanca. Velja načelo, da podlaga objektivne odgovornosti niso dejavnosti, ki postanejo nevarne šele zaradi nepravilnega načina njihovega opravljanja.
Ker v revizijskem postopku ni več mogoče izpeljati postopka po 108. členu ZPP, ima nenavedba ali nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta za posledico, da nobena od strank nima pravice do revizije.
ZOR člen 12, 13, 16, 30, 30/1, 30/2, 30/3, 189, 189/1, 189/3.
izgubljeni dobiček - načelo vestnosti in poštenja - načelo prepovedi zlorabe pravic - škoda, nastala s pogajanji - nepoštena pogajanja - nenadna škoda - negativni pogodbeni interes - načelo prepovedi povzročanja škode - vzročna zveza in predvidljivost škode
Nepoštena pogajanja pomenijo kršitev načel vestnosti in poštenja, prepovedi zlorabe pravic in prepovedi povzročanja škode. Kršitev teh načel terja uporabo splošnih pravil odškodninske odgovornosti, torej tudi priznavanje izgubljenega dobička. Ni pa prezreti pravil o vzročni zvezi in predvidljivosti škode.
odgovornost delodajalca - objektivna in krivdna odgovornost - nesreča pri delu - odgovornost za škodo od nevarne stvari
Da gre za objektivno odgovornost, je sodna praksa štela samo v okoliščinah in primerih, ko je šlo za veliko in nepredvidljivo nevarnost škode, ki se ji ni mogoče izogniti, tudi če se pri opravljanju dejavnosti ali uporabi stvari uporabi vsa dolžna skrbnost; in če je bila in je nevarnost škode velika glede na resnost ali verjetnost škode. Podobno predvidevajo tudi Evropska načela odškodninskega prava, ki jih je pripravila Evropska skupina za odškodninsko pravo (glej Zbornik del: European Tort Law 2002, H. Koziol, B. C. Steininger, Dunaj - New York 2003 ali internet http://www.civil.udg.es/tort/Principles/text.htm.). V obravnavanem primeru ni šlo za tako delo, saj tožnik ni spravljal lestve na višini, temveč je stal na tleh.
Tožena stranka je dokazala, da ni kriva za tožnikovo poškodbo in da je njen nastanek zakrivil tožnik sam, ki ni upošteval navodil nadrejenega. Tožnik je opravljal pomožna dela po pogodbi, zato posebno šolanje o varnem delu ni bilo potrebno, pač pa bi moral ubogati navodila nadrejenega, katerega navodila bi moral ubogati in ne bi smel delati po svoje.
Zgolj na podlagi nevčlanitve v Kulturbund in odločitve pokojne, da se ne izseli v nemški Tretji Reich ni mogoče sklepati o tem, da je bila pokojna nasprotnica nacizma. Gre za pavšalno sklepanje, ki ni podprto s prav nobenim konkretnim dokazom, ki bi podkrepil trditve, da je bila pokojna lojalna državljanka interesom narodov in narodnosti FLR Jugoslavije, ali, da je na podlagi takih dokazov tožeča stranka utemeljeno izpodbila domnevo nelojalnosti svoje matere, da bi bilo mogoče z gotovostjo sklepati, da domneva nelojalnosti v konkretnem primeru ne drži.
Kršitve postopka v smislu 11. točke prvega odstavka 371. člena ZKP se lahko pojavijo le v pisno izdelani sodbi. Pisno izdelana sodba se mora s sodbo, ki je bila razglašena, popolnoma ujemati v izreku, ne pa tudi v obrazložitvi.
obnova postopka - predlog, ki ga vloži stranka sama - pravniški državni izpit - zavrženje predloga
Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo določbe ZPP o pooblaščencih, ki v 86. členu za postopke z izrednimi pravnimi sredstvi zahteva zastopanje po pooblaščencu, ki je lahko samo odvetnik. Izjema velja za stranke, ki imajo opravljen pravniški državni izpit, česar toženka ne izkazuje. Ker je torej predlog za obnovo postopka vložila oseba, ki nima te pravice, je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo določilo prvega odstavka 91. člena ZPP in kot nedovoljeno zavrglo vloženo pravno sredstvo, saj je pravilno štelo, da to dejanje sploh ni bilo opravljeno (drugi odstavek 91. člena ZPP).
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna prednost - podlage odškodninske odgovornosti - protipravnost - vzročna zveza - izključna krivda
Zavarovanec tožene stranke je v križišču zavijal v levo, saj mu je nasproti vozeče vozilo dalo prednost. Zato mu ni mogoče pripisati protipravnega ravnanja.
dovoljenost revizije - premoženjskopravni spor - ugotovitev obstoja dedne pravice - opredelitev vrednosti spornega predmeta - poprava tožbe - pasivnost sodišča - zavrženje revizije
Sodišče prve stopnje bi po 45. členu ZPP sicer moralo opozoriti tožečo stranko na označitev vrednosti spornega predmeta, toda če je ne bi navedla, njena tožba zaradi tega ne bi bila nesposobna za obravnavanje. Poleg tega je treba upoštevati, da določitev vrednosti spornega predmeta ni odvisna samo od tožeče stranke, da torej ni enostranska, temveč dvostranska, ker ima tudi tožena stranka pravico ugovarjati navedeni vrednosti spornega predmeta (zadnji odstavek 44. člena ZPP), seveda najpozneje na glavni obravnavi pred začetkom obravnavanja glavne stvari.
Pravdni stranki, ki sta bili v postopku pasivni, zaradi pasivnosti sodišča prve stopnje ne moreta pridobiti pravice do revizije, ki je izredno in zato omejeno pravno sredstvo. Pasivnost sodišča prve stopnje pravdnim strankam ni odvzela nobene od ustavno zagotovljenih pravic in lahko bi celo sklepali, da sta se s svojim pasivnim ravnanjem odrekli pravici do revizije.
pravica do obrambe - izvajanje dokazov v korist obdolženca - utemeljitev dokaznega predloga - zavrnitev dokaznega predloga - nova dejstva in novi dokazi (beneficium novorum) - odgovor na pritožbene navedbe - relativno bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Višje sodišče ni presodilo pritožbenih navedb in odgovorilo na predlog za zaslišanje prič, s tem pa je kršilo določbo 1. odstavka 395. člena ZKP. Ker pa so razlogi, ki so narekovali zavrnitev obravnavanega dokaznega predloga, vsebinsko enaki razlogom, ki bi narekovali zavrnitev dokaznih predlogov za zaslišanje prič in je očitno, da tudi ti dokazni predlogi obrambe ne bi mogli biti uspešni, ni podana vzročna zveza med ugotovljeno procesno kršitvijo in zakonitostjo pravnomočne sodbe.
Prilastitev ni storjena le s prodajo in menjavo stvari, temveč tudi z drugimi oblikami razpolaganja, ki kažejo na voljo storilca, da stvar rabi kot svojo, ne glede na dejstvo, ali je odločitev tudi konkretno realizirana. Za prilastitev gre tudi, če oseba, ki tujo stvar proda, njenega lastnika nemudoma obvesti o prodaji, ker je kaznivo dejanje zatajitve dokončano s prilastitvijo tuje premične stvari.
odgovornost države - odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti objektivna odgovornost - služenje vojaškega roka - poškodba med izvajanjem vojaške vaje - povrnitev negmotne škode - višina denarne odškodnine - kumulacija odškodnine in zavarovalne vsote
Izvajanje taktične vaje "protinapad z zasedami" v polni bojni opremi in z radijsko postajo na hrbtu, med močnim dežjem in po izjemno strmem ter spolzkem in gladkem terenu predstavlja nevarno dejavnost.