KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23568
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 187, 197, 197/1, 197/2.
kršitev kazenskega zakona - stek kaznivih dejanj - nadaljevano kaznivo dejanje - osebno kaznivo dejanje - prikazovanje pornografskega gradiva - omogočanje uživanja mamil - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja je praviloma izključena, kadar gre za tako imenovana osebna kazniva dejanja; to so tista, kjer je napadena oseba ali osebnostne vrednote oziroma kjer so posebni objekt kazenskopravnega varstva neposreden izraz ustavno zagotovljene nedotakljivosti človekove telesne in duševne integritete, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS) oziroma katere od njihovih komponent.
ZLPZ-1 člen 20, 26, 27, 30.ZUP člen 68, 101. ZUS člen 84, 84/4.
materialni prekluzivni rok - zamuda - vloga vložena pri zavarovalnici - pravila upravnega postopka - zahteva za varstvo zakonitosti
V obravnavani zadevi niti ni sporno, da se je šestmesečni materialni prekluzivni rok za vložitev zahtev za pridobitev delnic iztekel 10.4.2004, niti, da je pristojni organ (skrbnik) prejel zahtevo tožeče stranke (naslovljene na zavarovalnico) 13.4.2004, torej po izteku predpisanega roka. Zato je pravilno stališče sodišča prve stopnje, da zahteva tožeče stranke za pridobitev delnic ni bila vložena pravočasno.
Izostanek rednega pravnega sredstva proti sodbi sodišča prve stopnje odvzame stranki pravico do revizije proti sodbi sodišča druge stopnje (nedovoljeno preskakovanje pravnih sredstev).
razmerja med starši in otroki - dolžnost preživljanja - višina preživnine za mladoletnega otroka - potrebe preživljanca - pridobitne možnosti preživninskih zavezancev - bistvena kršitev določb pravdnega postopka - predmet revizijskega preizkusa
Določitev preživnine ni stvar matematičnega preračuna denarnih potreb otroka in materialnih prejemkov ali premoženja njegovih staršev. Upoštevati je treba tudi druge okoliščine, v obravnavani zadevi ugotovitve o boljših pridobitnih sposobnosti očeta in dejstvo, da pretežno mati obema otrokoma nudi vsakodnevno skrb in pomoč, pri čemer gre za nedenarni, vendar pomemben prispevek k preživljanju otrok.
Predmet revizijskega preizkusa je lahko le tisti del pritožbene odločbe, ki predstavlja pravnomočno odločitev o preživnini, torej v izreku njegov zavrnilni del, v obrazložitvi pa tisti razlogi, ki se nanašajo na zavrnitev pritožbe. Ali z drugimi besedami: neskladja med izrekom in razlogi ter medsebojnega neskladja ali nejasnosti samih razlogov ni mogoče uveljavljati s primerjavo razlogov za zavrnitev pritožbe s tistimi za ugoditev pritožbi.
revizija proti sklepu o zavrženju revizije - obseg revizijske presoje
V revizijskem postopku preizkuša revizijsko sodišče izpodbijano odločbo samo v mejah razlogov, ki so v reviziji navedeni. Pri tem ne upošteva trditev, ki se nanašajo na pravnomočne sklepe, izdane pred izpodbijanim sklepom.
POPRAVA KRIVIC - KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23601
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1, 427. Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže(ZTŠS) člen 3, 3/1-2.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med izrekom in obrazložitvijo - razlogi o odločilnih dejstvih - dvom o resničnosti odločilnih dejstev - Zakon o zatiranju nedovoljene trgovine, nedovoljene špekulacije in gospodarske sabotaže - udeležba pri kaznivem dejanju - pomoč - naklep
Pomoč k storitvi kaznivega dejanja je kazniva le, če je naklepna, zato je treba ugotoviti ne le objektivna ravnanja, temveč tudi subjektivne elemente pomoči. Naklep pomagača mora obsegati zavest, da pomaga pri izvršitvi kaznivega dejanja in hkrati hotenje te pomoči, nanašati pa se mora na določeno kaznivo dejanje.
ZPP člen 339, 339/2, 354, 354/2, 408, 408/2, 421, 421/4.
razmerja med starši in otroki po razvezi zakonske zveze - varstvo, vzgoja in preživljanje otrok - vezanost na tožbeni zahtevek - sprememba odločbe o dodelitvi otroka - res iudicata - bistvena kršitev določb pravdnega postopka
Sodišče v sporih o varstvu, vzgoji in preživljanju otrok ni vezano na postavljene zahtevke (drugi odstavek 408. člena ZPP) - kar je obratno (namreč vezanost na zahtevek) bil v obravnavanem primeru nosilni argument za izpodbijano odločitev sodišča druge stopnje. Procesnopravno zmotno je stališče sodišča druge stopnje, da je bilo s sodbo sodišča prve stopnje odločeno o zahtevku, o katerem je bilo že prej pravnomočno razsojeno.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodnika - sodni depozit
Trditve, da obstaja dvom o nepristranskosti sodnikov sodišča že zaradi nadzorstvenih pogledov predsednice sodišče in ker so številni sodniki v prejšnjih postopkih nasprotnega udeleženca odločali napačno in nezakonito, ne predstavljajo podlage za ugotovitev tehtnih razlogov za določitev drugega stvarno pristojnega sodišča.
odgovornost države - služenje vojaškega roka - nevarna dejavnost kot pravni standard - poškodba pri izvajanju športne aktivnosti - borilne veščine - judo - objektivna odgovornost
Samo služenje vojaškega roka ne glede na njegovo obveznost ni nevarna dejavnost. Nevarne so lahko le posamezne dejavnosti, ki jih morajo vojaki izvajati. Izvajanje običajnih športnih aktivnosti ni nevarna dejavnost. Med take športne aktivnosti sodijo tudi borilne veščine pri judu. Gre namreč za zvrst borilnih veščin, v kateri niso dovoljeni nevarni prijemi in udarci. Ta športna aktivnost se vsakodnevno odvija, poškodbe pa so redke. Sama narava juda je taka, da je riziko poškodb majhen.
vrnitev danega - ara - neupravičena obogatitev - sklenitev glavne pogodbe
Če ni veljavno sklenjena glavna pogodba, je neveljaven tudi dogovor o ari. Zato gre lahko le za neupravičeno obogatitev na strani tožene stranke s posledično dolžnostjo vrnitve (210. in 214. člen ZOR).
dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov - opredelitev vrednosti spornega predmeta - pravica do dvostopenjskega sodnega varstva - zavrženje revizije
V tožbi prvotno z oblikovalnim in enim dajatvenim zahtevkom nediferencirana navedba vrednosti spornega predmeta, ki je ostala nespremenjena tudi po naknadni kumulaciji s še drugim nedenarnim dajatvenim zahtevkom, ne zadošča, saj se ne ve, na katerega od več zahtevkov se nanaša oziroma v katerem delu se nanaša na posamezen zahtevek. Navedba zgolj ene, skupne vrednosti ima zato enake posledice kot popoln izostanek navedbe vrednosti spornega predmeta.
V položajih kakršen je obravnavani, ko bi pozivanje tožnikov, da navedeta diferencirane vrednosti spornega predmeta njunih nedenarnih zahtevkov, povzročilo neenakopraven položaj strank (po tem, ko je revizija že vložena, bi bilo samo njima za nazaj prepuščeno odločanje, ali je vložena revizija dovoljena), in ko pasivnost sodišča strankam ne odvzema nobene od ustavno zagotovljenih pravic (da bi pridobile pravico do revizije, ki ni ustavno zajamčena, bi morale biti aktivne predvsem stranke same), je možen le sklep, da zaradi nenavedbe diferencirane vrednosti spornega predmeta glede nedenarnih zahtevkov tožnikov revizija zoper pravnomočno odločitev o njih ni dovoljena.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko podlago - zavrženje revizije
Čeprav se vsi zahtevki tožeče stranke nanašajo na isto pogodbo o trgovskem zastopanju, ima vsak od njih drugo dejansko podlago. Zato se v skladu z določbo drugega odstavka 41. člena ZPP vrednost spora določi po vrednosti vsakega posameznega zahtevka, pri čemer se kot vrednost spornega predmeta vzame samo vrednost glavnega zahtevka (39. člen ZPP).
Pritožbeno sodišče je preuranjeno in zato materialnopravno zmotno presodilo, da tožnica nima pravnega interesa za pritožbo proti sklepu o zavrženju tožbe, ker v drugi zadevi sklenjena sodna poravnava onemogoča izdajo za tožnico ugodnejše odločbe. Zato je izostala vsebinska presoja pritožbenega sodišča, ali je prvo sodišče utemeljeno odklonilo tožnici sodno varstvo.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - pravice obrambe - presoja pritožbenih navedb - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - precejšen dvom o resničnosti odločilnih dejstev
Ko vložnik navaja, da sodišče ni odredilo postavitve izvedenca, izpodbija v pravnomočni sodbi ugotovljeno dejansko stanje, saj izvedbe tega dokaza v rednem postopku sploh ni predlagal in je zato z vidika morebitne kršitve pravic obrambe ni mogoče presojati.
Ker sta sodišči ugotovili, da je tožnica z dopisom z dne 17.9.1990 odpovedala stanovanjsko razmerje, ob uveljavitvi ni bila več imetnica stanovanjske pravice. To pa pomeni, da tožnica ne more na podlagi prvega odstavka 117. člena zahtevati sklenitve kupne pogodbe po ugodnih pogojih tega zakona, pa tudi ne na podlagi prvega odstavka 147. člena SZ sklenitve najemne pogodbe za isto stanovanje.
URS člen 34, 35, 39.ZOR člen 170, 170/2, 200. ZJG člen 7.
povrnitev nepremoženjske škode - višina denarne odškodnine - protipravnost - varstvo osebnostnih pravic - pravica do osebnega dostojanstva - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - pravica do svobode izražanja - odgovornost novinarja - tisk - kolizija ustavno varovanih pravic - pravno varstvo - lažne informacije
Ob upoštevanju načela sorazmernosti je sodišče dolžno tehtati, kateri interes je glede na konkretno pravno in dejansko situacijo v ospredju oziroma pravno in dejansko situacijo v ospredju oziroma kateri mora stopiti v ozadje, le v primeru divergentnosti obstoječih pravno (ustavno) varovanih interesov. "Pravica" do lažne informacije pa ni deležna nobenega (ustavno)pravnega varstva in zato ne more kolidirati s pravico do osebnega dostojanstva in osebnostnih pravic - s tem pa tudi ne upravičevati posegov vanje z učinkom morebitne izključitve protipravnosti ravnanja tožencev.
Čeprav ni navedeno, s katero nogo je obsojenec brcnil oškodovanca in ali je ta takrat stal ali ležal ali čepel, je opis kaznivega dejanja hude telesne poškodbe v izreku popoln, saj zakonski opis ne predpisuje, da bi bilo le določeno ravnanje obdolženca tisto dejstvo, ki izpolnjuje zakonske znake kaznivega dejanja.