CZ člen 3, 3/1-10, 48, 50, 50/1, 50/2-3 Uredba o določitvi carinskih kontingentov pri uvozu blaga v letu 1999. Uredba o izvajanju Srednjeevropskega sporazuma o prosti trgovini CEFTA.
sprememba podatkov v carinski deklaraciji po sprostitvi blaga izpod carinskega nadzora - naknadna preferencialna obravnava blaga
Uveljavljanje ene ugodnosti namesto druge (preferencialna obravnava blaga namesto ugodnosti na podlagi avtonomno znižane carinske stopnje) v carinski deklaraciji pomeni spremembo podatkov v carinski deklaraciji. Po sprostitvi blaga izpod carinskega nadzora pa ni dopustno uveljavljati spremembo carinskega postopka.
azil - nastanitev na zasebnem naslovu v času trajanja azilnega postopka
Pristojni organ lahko prosilcu na azil odobri nastanitev na zasebnem naslovu, če so izpolnjeni določeni pogoji, in sicer, da mu ne more zagotoviti ustrezne namestitve v azilnem domu ali njegovi izpostavi oz. v drugih nastanitvenih objektih in da je bil že zaslišan v rednem postopku.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje
Tožniki niso izkazali, da jih državne oblasti ne morejo zaščititi v izvorni državi in s tem tudi niso izkazali preganjanja v smislu celovite opredelitve preganjanja po Zakonu o azilu.
ZJSRS člen 21d, 21d/3, 21f, 21f/1-2, 28. ZUS člen 59, 59/1, 77, 77/2-3.
jamstveni in preživninski sklad - nadomestilo preživnine - preživninski zavezanec - položaj stranke
Otrokova terjatev (na podlagi 28. člena ZJSRS) do preživninskega zavezanca preide na Jamstveni in preživninski sklad RS(Sklad) z dnem izvršljivosti odločbe o priznanju pravice do nadomestila, kar pomeni, da Sklad ne vstopi v pravice otroka kot upnika le do višine dejansko izplačanih sredstev, ampak do višine pravic, zagotovljenih z ZJSRS, vendar pa zaradi tega preživninski zavezanec kot dolžnik glede na vsebino otrokovega izvršilnega naslova ne more biti na slabšem kot v razmerju do otroka. Ker ima torej tožnik kot preživninski zavezanec zoper Sklad, vse ugovore, ki bi jih imel zoper otroka kot upnika, se z izdajo odločbe o pravici do nadomestila preživnine, ne posega neposredno v tožnikovo pravno korist, zato mu ne gre položaj stranke v postopku priznanja pravice do nadomestila preživnine.
CZ člen 62. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o kombinirani nomenklaturi carinske tarife s carinsko tarifo. Uredba o o spremembah in dopolnitvah Uredbe o izvajanju začasnega sporazuma o trgovini in zadevah v zvezi s trgovino med Republiko Slovenijo na eni strani in Evropsko skupnostjo, Evropsko skupnostjo za premog in jeklo in Evropsko skupnostjo za jedrsko energijo na drugi strani člen 1. Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o določitvi carinskih kontingentov pri uvozu blaga v letu 1998.
Pri izračunu carinske obveznosti se uporabljajo predpisi, ki veljajo na dan nastanka carinske obveznosti. Ker je Uredba o spremembah in dopolnitvah Uredbe o določitvi kontingentov pri uvozu blaga v letu 1998, ki je določala znižano carinsko stopnjo stopila v veljavo dan po tem, ko je bilo zaradi sprostitve v prost promet blago deklarirano (dan po uvozu), se pri določitvi carinske stopnje in odmeri carinskih dajatev ne more upoštevati.
S tem, ko tožnik po vrednosti stanovanjske površine, s katero presega s stanovanjskimi predpisi določen normativ primernega stanovanja za 3-člansko družino (70 m2), presega tudi v ZBPP določeni cenzus (20 minimalnih plač), ne izpolnjuje pogoja za dodelitev brezplačne pravne pomoči.
Tožnikoma je bila dana možnost udeležbe v postopku izdaje lokacijskega dovoljenja investitorici. Lokacijsko dovoljenje sta prejela in sta imela možnost zoper njega vložiti pritožbo. Njun predlog za obnovo postopka je bil zato zaradi neobstoja okoliščin iz 9. točke 249. člena ZUP 1986 pravilno zavržen.
Tržni inšpektorji so kot republiški inšpektorji pristojni za ukrepanje na območju cele države Republike Slovenije, ne glede na notranje organizacijske enote.
odgovornost za škodo od nevarne dejavnosti - pojem nevarne dejavnosti - steklopihaštvo - nesreča pri delu - vmesna sodba
Delo ročnega pihalca, ki ga je treba opravljati v zelo hitrem delovnem ritmu, pri čemer je treba delovni postopek ponoviti kar 600 do 700 krat dnevno na razmeroma ozkem prostoru in pri veliki vročini, predstavlja nevarno dejavnost.
Vknjižba lastninske pravice tožene stranke je iz materialnopravnega razloga neveljavna. Ker je bila z njo tožeča stranka oškodovana v svoji pravici, so izpolnjeni pogoji izbrisne tožbe.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti zaradi dvoma v nepristranost sojenja - objektivna nepristranskost sodišča - subjektivna nepristranost
Dejstvo, da je tožeča stranka v stečaju in je vložitev tožbe odobrila stečajna sodnica, ki je kolegica sodnice, ki naj odloči o utemeljenosti odškodninske tožbe, ni razlog za delegacijo drugega sodišča. Tudi pritiski javnosti in medijev na sodišča niso razlog za dodelitev zadeve drugemu sodišču, saj mora biti vsak sodnik sposoben vzdržati te pritiske in soditi nepristransko.
Toženca izražata dvom v nepristranskost sodišča in se počutita ogrožena, kar bi lahko vplivalo na njun način pravdanja in položaj v postopku. Njun dvom je še toliko bolj razumljiv, ker na pristojnem sodišču sodi le osem sodnikov in sta pravdni in gospodarski oddelek praktično združena. Ker bi bila zato lahko prizadeta objektivna nepristranskost sodišča, je sodišče ugodilo predlogu tožencev in določilo drugo stvarno pristojno sodišče.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranskost sodišča - objektivna nepristranost sodišča
Preizkus morebitnega obstoja procesnih kršitev je pridržan sodišču druge stopnje v okviru pritožbenih razlogov, ki ne morejo biti hkrati še tudi drugi tehtni razlogi v pomenu določbe 67. člena ZPP. Tak razlog pa tudi niso toženčev trditve o njegovem vznemirjanju s pogostim razpisovanjem narokov in hkratnim pozivanjem k odvzemu biološkega materiala za potrebe DNA analize.
poslovodstvo brez naročila - naknadna odobritev - obveznosti prevzemnika - razlogi za revizijo - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
V konkretnem primeru je šlo za primer naknadne odobritve poslovodstva brez naročila, zaradi česar bi bilo treba uporabiti določbe o obveznostih prevzemnika naročila. Ker pa napačna kvalifikacija ni vplivala na samo odločitev o zahtevku, je revizijsko sodišče revizijo kljub temu zavrnilo.
Če sodišče ugotavlja dejstva na podlagi posrednih dokazov - indicev, ko iz znanega dejstva sklepa o resničnosti drugega, še neznanega dejstva, bo izdalo obsodilno sodbo le, če gre za takšen niz nedvoumno ugotovljenih indicev, ki so med seboj trdno in logično povezani ter se tako dopolnjujejo, da tvorijo zaprt krog in je na podlagi njih mogoče z gotovostjo sklepati, da je obtoženec storil kaznivo dejanje.
Merilo za dovoljenost dokaza ni okoliščina, ali je ta dokaz v breme ali v korist obdolženca, temveč način, kako je dokaz pridobljen, oziroma ali gre za dokaz, pridobljen v skladu z določbami ZKP (torej s svobodno voljo obdolženca).