Za odločanje o tožbah zoper dokončne upravne akte je v upravnem sporu na prvi stopnji pristojno Upravno sodišče RS, zato se je Vrhovno sodišče, ob primerni uporabi določb ZPP, izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje pristojnemu Upravnemu sodišču..
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja
V pospešenem azilnem postopku se lahko odloči že na podlagi prošnje za azil, če je podan kateri izmed pogojev, določenih v 2.odstavku 35.člena Zazil. Zatrjevano izsiljevanje denarja od tožnika, ker je priložnostni muzikant, ni bilo osnovano na podlagi narodnosti, vere, političnega prepričanja ali pripadnosti določeni družbeni skupini in tožnik tega maltretiranja ni prijavil policiji, zato je pravilni zaključek sodišča, da tožniku v izvorni državi ne grozi preganjanje.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja
Če je iz prosilčeve prošnje za azil očitno, da mu v izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu Zakona o azilu, se njegova prošnja zavrne kot očitno neutemeljena v tako imenovanem pospešenem azilnem postopku.
Iz listine, ki jo je sestavila tožena stranka sama, je mogoče nedvoumno razbrati, da je razumela svoj dolg kot obstoječ. To za posredno pripoznavo dolga zadošča.
dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - zahtevek za plačilo dobavljene vode - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Če lahko upnik zahteva le plačilo za dajatev ali storitev za določeno obračunsko obdobje, ima za to obdobje samostojen zahtevek. O dovoljenosti revizije se mora odločiti glede na vrednost spornega predmeta tega zahtevka, to je zahtevka, katerega dejanska podlaga je določeno obračunsko obdobje.
Morebitna napačna prijava vrednosti blaga carinski oblasti ne vpliva na višino škode, nastale na zavarovanem blagu. Prav tako sama po sebi ne vpliva na obveznost zavarovalnice iz zavarovalne pogodbe, da plača odškodnino.
ZGD je v 416. členu urejal predkupno pravico družbenikov kot obliko zakonite predkupne pravice pri nakupu poslovnega deleža, ki pa ni bila določena kogentno, s tem da so se za zakonito predkupno pravico glede na četrti odstavek 533. člena ZOR smiselno uporabljala pravila o prodaji s predkupno pravico (iz njegovega 527. - 533. člena). Tako se je smiselno uporabljalo tudi pravilo iz prvega odstavka 532. člena ZOR, po katerem je lahko predkupni upravičenec, ki ni bil obveščen o nameravani prodaji poslovnega deleža in o njenih pogojih, zahteval razveljavitev prenosa in da se poslovni delež pod enakimi pogoji proda njemu.
Pri toženkah gre za imetnike enotnega poslovnega deleža, katerih predkupna pravica je (po prvem odstavku 415. člena ZGD) skupna, in s tem za enotne sospornike (po 196. členu ZPP), zoper katere se lahko izda sodba na podlagi pripoznave le, če vse priznajo zahtevek. Pravdna stranka so sicer vsi enotni sosporniki skupaj, vendar pa so njihova procesna dejanja lahko različna. Zato v primeru nasprotovanja med njihovimi dejanji velja najkoristnejše dejanje, kar je treba v vsakem konkretnem primeru presoditi glede na končni cilj v pravdi. Tožene stranke težijo k zavrnilni sodbi. To velja tudi za enotne sospornike na pasivni strani, pri katerih je koristnejše ugovarjanje zahtevku kot pripoznava, saj je njihov končni cilj zavrnilna sodba.
Dogovor v poroštveni pogodbi, da bo porok plačal že zapadlo obveznost dolžnika, če ta tega ne bo storil v določenem roku po podpisu poroštvene pogodbe, ne predstavlja dogovora o subsidiarnem poroštvu. Zato v takem primeru porok za obveznost iz gospodarske pogodbe odgovarja kot porok in plačnik.
URS člen 23, 26, 157, 157/2. ZUS člen 1, 1/3, 3, 3/3, 16, 16/1, 18, 18/3, 34, 62, 72, 72/4, 73. ZPP-UPB2 člen 154, 154/1.
varstvo ustavnih pravic - sojenje v razumnem roku - prenehanje dejanja, s katerim naj bi bila pravica kršena - navedba tožene stranke - RS ali državni organ - odškodninski zahtevek
Ker je bil postopek, v katerem naj bi bila kršena ustavna pravica do sojenja brez nepotrebnega odlašanja, končan, kršenja te pravice ni več in ga zato tudi ni mogoče preprečevati. Zato se v takem primeru tožba zavrže. Odškodnino za škodo, ki je stranki zaradi zatrjevane kršitve nastala, pa ta lahko uveljavlja v skladu s 26. členom URS v pravdi. V obravnavanem primeru je tožena stranka Okrožno sodišče v Ljubljani in ne Republika Slovenija. Po 3. odstavki 18. člena ZUS je namreč v upravnem sporu toženec državni organ, nosilec javnih pooblastil oziroma organ lokalnih skupnosti, katerega akt se izpodbija. V tem primeru ne gre za izpodbijanje akta temveč za presojo nezakonitosti dejanja (3. odstavek 1. člena ZUS), vendar se tudi v takem upravnem sporu glede na določbo 3. odstavka 3. člena ZUS uporabljajo določbe ZUS, ki se nanašajo na izpodbijanje upravnega akta, kolikor z ZUS ni določeno drugače. Za primer, kot je obravnavani, pa ZUS nima posebnih določb glede tožene stranke.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - zamolčanje predhodne vložitve prošnje v drugi državi
Če prosilec v prošnji za azil ne navede vseh držav oziroma števila prošenj za azil v drugih državah, ni mogoče šteti, da je to zamolčal z namenom zavajanja oziroma zlorabe postopka, če to zamolčanje ne vpliva na njegov pravni položaj v postopku.
ZAzil člen 32, 32/2, 32/3, 35, 35/1, 35/2-2.URS člen 156, 162, 162/2. ZUS člen 73.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje
Če je iz prosilčeve prošnje za azil očitno, da mu v izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu Zakona o azilu, se njegova prošnja zavrne kot očitno neutemeljena v tako imenovanem pospešenem azilnem postopku.
vročanje pooblaščencu - rok za vložitev tožbe - prepozna tožba - podredne navedbe - dovolitev vrnitve v prejšnje stanje
Tožba je vložena pravočasno, če prispe k sodišču zadnji dan roka za njeno vložitev ali če je ta dan oddana priporočeno po pošti ali če je ta dan dana na zapisnik pri sodišču. Ker tožnikova pooblaščenka šele v obrazložitvi pritožbe kot podredno navaja, da naj pritožbeno sodišče, če meni, da je pritožba prepozna, dovoli vrnitev v prejšnje stanje, vendar pa pritožbeni predlog v zvezi s tem ne oblikuje, pritožbeno sodišče njene podredne navedbe ne šteje za pritožbeni predlog.
postopek o prekršku - rok za pritožbo - vročanje - pomota
Za presojo pravočasnosti pritožbe ni merodajen le zapis prejemnika na vročilnici in se lahko tudi iz žiga na vročilnici in oddajne knjige prvostopenjskega sodišča ugotavlja njena pravočasnost.
PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA
VS24041
ZP člen 194, 194/4, 194/7. ZAzil člen 8.
postopek o prekršku - odločanje organa druge stopnje - beneficium cohaesionis - nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nezakonit vstop v Republiko Slovenijo - prosilec za azil
Kršitev, ki je bila s prvostopenjsko odločbo o prekršku storjena v škodo storilca, ni bila storjena tudi v škodo ostalih storilcev, saj glede na podatke spisa, s katerimi je v trenutku odločanja razpolagal senat za prekrške, pritožbeni razlog nepopolne ugotovitve dejanskega stanja glede ostalih storilcev ni bil podan, zato drugostopenjski organ ni bil dolžan (oziroma ni smel) uporabiti pravila beneficium cohaesionis.
ZP člen 167, 167/1-9.ZUDPPKZ člen 1, 1/1-7, 1/2-3.ZG člen 1, 1/1.
postopek o prekršku - ustavitev postopkov o prekrških -abolicija prekrškov - prekrški s področja varstva naravnih bogastev, okolja in ohranjanja narave
Abolicija po Zakonu o ustavitvi določenih postopkov o prekrških in odpustitvi izvršitve določenih kazni zapora (ZUDPPKZ) ni mogoča za prekrške, predpisane v Zakonu o gozdovih.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS17931
ZAzil člen 35, 35/2-2. ZUS člen 22, 22/5, 22/7, 25, 25/3-3, 60, 60/3. ZPP-UPB2 člen 343, 343/3, 352, 365, 365-1.URS člen 156.
očitno neutemeljena prošnja za azil - ponovljeni postopek - nespoštovanje napotkov upravnega in vrhovnega sodišča - absolutna bistvena kršitev pravil postopka v upravnem postopku - vrnitev v prejšnje stanje - pravni interes za pritožbo
Tožena stranka je v ponovljenem postopku v zvezi z odločitvijo Upravnega in Vrhovnega sodišča RS vezana na pravno mnenje sodišča in na njegova stališča, ki se tičejo postopka. Če tožena stranka v upravnem postopku zbira dokaze o stanju v prosilčevi izvorni državi, mora pred odločitvijo s temi dokazi seznaniti prosilca in mu dati možnost, da se o njih izjavi, sicer stori absolutno bistveno kršitev pravil upravnega postopka. Ponovljeni postopek v zvezi z odločitvijo sodišča pa pomeni, da se postopek nadaljuje tam, kjer se je končal, ne pa, da se začne na novo. Pritožba zoper sklep o dovolitvi vrnitve v prejšnje stanje ni dopustna, razen če se ugodi predlogu v nasprotju s 5.odstavkom 22.člena ZUS. Pritožba tožeče stranke pa ni dopustna, ker tožeča stranka nima pravnega interesa.
ZUS člen 73. Zazil člen 32, 32/1-3, 35, 35/2-1, 35/2-2.
pospešeni azilni postopek - očitno neutemeljena prošnja
V pospešenem azilnem postopku se lahko odloči že na podlagi prošnje za azil, če je podan kateri izmed razlogov, določenih v drugem odstavku 35. člena ZAzil. V pospešenem azilnem postopku se ne ugotavlja izpolnjevanje pogojev za priznanje azila, ki so določeni v 1. členu ZAzil, pač pa preverja, ali je prosilec spoštoval določbe ZAzil in prepričljivo in verodostojno predstavil razloge, na katerih temelji njegova prošnja, kot mu to nalaga 29. člen ZAzil.
združitev zadev v en postopek - izdaja sklepa o združitvi
Brezplačna pravna pomoč se lahko odobri za več zadev skupaj ob pogojih, določenih v 2. odstavku 27. člena; če organ za brezplačno pravno pomoč o združitvi ne izda formalnega sklepa, ne gre za bistveno kršitev pravil, če so za združitev izpolnjeni vsebinski pogoji.
ZUS člen 73. Zazil člen 35, 35/2-1, 36, 36/-4, 63b, 63b/2-23.
pospešeni azilni postopek - očitno neutemeljena prošnja - prikritje predhodno vložene prošnje za azil v drugi državi
Razlog za sprejem odločitve v pospešenem azilnem postopku je tudi ugotovitev, da je prosilec prikril, da je pred vložitvijo prošnje za azil v Republiki Sloveniji vložil prošnjo za azil v drugi državi, še posebej, če je pri tem uporabljal napačno istovetnost (4. odstavek 36. člena ZAZil). Po 63.b členu ZAzil se namreč prošnja za azil poda na predpisanem obrazcu, tujec pa mora med drugim dati tudi podatek, ali je pred vložitvijo prošnje v Republiki Sloveniji, za azil zaprosil tudi v drugih državah (23. alinea drugega odstavka 63.b člena ZAzil).