določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje stranke z nekdanjo predsednico sodišča
Domnevnega daljnega sorodstvenega razmerja predlagateljev s sedaj že bivšo predsednico Okrajnega sodišča v Radovljici, ki sploh ne odloča v konkretni zadevi, ni mogoče subsumirati kot pravni standard "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP.
razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - dokazi v korist obdolženca
V obsojenčevi zahtevi za varstvo zakonitosti nakazovana kršitev pravice do obrambe ni konkretizirana, saj obsojenec ne navaja nobenih konkretnih podatkov za nobeno osebo, katere zaslišanje naj bi mu sodišče onemogočilo oziroma zavrnilo, zato s takšnimi nedoločenimi navedbami oseb, katerih zaslišanje naj bi sodišče obrambi ne dopustilo, vložnik ne more uspeti.
Obsojenec z navedbami, da je glede na vse izvedene dokaze njegova kazenska odgovornost izpodbita, uveljavlja kršitev kazenskega zakona. Takšne navedbe predstavljajo nestrinjanje obsojenca z dokazno oceno. Po vsebini takšne navedbe ne pomenijo kršitve kazenskega zakona, temveč pomenijo izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, ki ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
izredna omilitev kazni - nove olajševalne okoliščine - rojstvo otroka
Rojstvo otroka utemeljuje ugoditev zahtevi za izredno omilitev kazni, drugih, v zahtevi uveljavljenih, a neizkazanih okoliščin pa sodišče ni moglo upoštevati.
ZOR člen 178, 178/2, 200, 200/1, 200/2, 203. ZVTCP člen 46, 46/1, 50, 50/4.ZPP člen 41, 41/2, 337, 337/1, 367, 367/2, 377.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - povrnitev nepremoženjske škode - strah - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Kršitvi obeh udeležencev nesreče sta v neposredni vzročni zvezi s trčenjem, v katerem je bil tožnik poškodovan, del tožnikove krivde pa je vendarle večji. Povečana hitrost voznika, ki je vozil po prednostni cesti, bi bila odločilnejša, če bi bila preglednost spornega odseka prednostne ceste tako slaba, da bi prav povečana hitrost povzročila prepozno zagledanje vozila oziroma napačno oceno, da tožeča stranka lahko varno zapelje v križišče. Kaj takega pa ni bilo ne zatrjevano ne dokazano. Narava križišča in preglednost sta bili takšni, da bi tožeča stranka lahko pravilno ukrepala kljub znatno prekoračeni dovoljeni hitrosti zavarovanca tožene stranke. Hitrost bi imela večjo težo nadalje tedaj, če bi vožnja z dovoljeno hitrostjo lahko preprečila nastanek nesreče. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da bi se ta zgodila tudi, če bi zavarovanec tožene stranke vozil s hitrostjo 40 km/h.
Pri kaznivem dejanju izsiljevanja je lahko grožnja usmerjena neposredno na oškodovanca ali pa na osebe, ki so oškodovancu blizu in neugodnost, ki bi ji lahko bila prizadeta, lahko bistveno vpliva na samega oškodovanca pri njegovi odločitvi, ali bo nekaj storil. Če tako dejanje storita dva storilca, pa je tudi popolnoma irelevantno, kateri od njiju je oškodovancu ali njemu bližnjim osebam grozil.
Pri presoji ponovitvene nevarnosti je tudi pomembno, kdaj so bila kazniva dejanja razsojena, zaradi ugotovitve, da do sedaj končani kazenski postopki obsojenca niso odvrnili od storitev novih kaznivih dejanj. Sodišče je ugotovilo, da je pripor neogiben za varnost ljudi, pri čemer pa je utemeljilo tudi ugotovitev, da je podano sorazmerje med posegom v obdolženčevo pravico do osebne svobode na eni in zagotavljanjem varnosti ljudi na drugi strani.
ZKP člen 148, 148/2, 201, 201/1-3, 371, 371/1-8, 371/1-11. ZPol člen 35a.
predkazenski postopek - nedovoljen dokaz - odkrivanje kaznivih dejanj - prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji - utemeljen sum - obrazložitev sodbe - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - obstoj utemeljenega razloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Prepoznava osumljenca, ki jo opravijo policisti zaradi odkrivanja storilca kaznivega dejanja in je po svoji naravi zgolj obvestilo, ki ga je oseba dala policiji po 2. odstavku 148. člena ZKP, ni nedovoljen dokaz v smislu 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23351
ZKP člen 269, 371, 371/1-11, 371/2, 434.KZ člen 14, 303.
obtožni predlog - opis kaznivega dejanja - napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti - resna grožnja - objekt napada - dejanje majhnega pomena
Pri kaznivem dejanju napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti, se vprašanje resnosti grožnje ne presoja z vidika subjektivnega občutka ogroženosti uradne osebe, temveč predvsem z objektivnega vidika. Dejanje je v obliki resne zagrozitve storilca, da bo napadel uradno osebo, dokončano že z izrečeno resno grožnjo in ni potrebno, da bi takšna grožnja bila povezana z dejanskim napadom.
razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - trditveno in dokazno breme strank
Obramba je dokazne predloge prvič navedla šele v postopku z izrednim pravnim sredstvom, zato jih ni mogoče presojati z vidika morebitnih kršitev pravic obrambe, ampak kot uveljavljanje nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
pravica do pritožbe - vročanje - vročitev s pritrditvijo na sodno desko - pravnomočnost - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis
Ker mora sodišče druge stopnje o vseh pritožbah odločiti z eno odločbo, s procesnega vidika ni sprejemljivo, da bi v kazenskem postopku glede istega dejanja hkrati obstajali nepravnomočna sodba, zoper katero se še lahko vloži pritožba, in sodba, ki je glede na določbo prvega odstavka 129. člena ZKP pravnomočna.
Tožeča stranka z nedenarnim zahtevkom zahteva izpraznitev stanovanja v Kopru. Če je pristojnost sodišča ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Ker ni ravnala v skladu s citiranim določilom, tožena stranka pa tej pomanjkljivosti ni pravočasno ugovarjala, revizija tožene stranke ni dovoljena.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - poravnava - zavrnitev poravnalne ponudbe
Samo dejstvo razžalitve, kakršnega sicer neko družbeno okolje sprejema kot razžalitev, "prizadetega" pa to ne moti tako močno, da bi duševno trpel, ne more utemeljevati denarne odškodnine.
izredna omilitev kazni - nove olajševalne okoliščine - rojstvo otroka - zdravstveno stanje otroka - premoženjske razmere obsojenčeve družine
Rojstvo tretjega otroka, njegovo zdravstveno stanje in izpad dohodka obsojenca ob vračanju dolga oškodovancu, kar je obsojenčeva obveznost, niso takšne okoliščine, ki bi utemeljevale ugoditev zahtevi za izredno omilitev kazni.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje stranke z uslužbenko sodišča
Sorodstvenega razmerja prvega in drugega toženca z uslužbenko okrajnega sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje v zadevi ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - odločba o odreditvi pripora - rok za vložitev - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnica z zahtevo ne izpodbija zakonitosti, ampak pravilnost napadenega pravnomočnega sklepa. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja
Če je iz prosilčeve prošnje za azil očitno, da mu v izvorni državi ne grozi preganjanje v smislu Zakona o azilu, se njegova prošnja zavrne kot očitno neutemeljena v tako imenovanem pospešenem azilnem postopku.
državljanstvo RS - pridobitev z izredno naturalizacijo - diskrecijska pravica Vlade RS
Ali je za sprejem določene osebe v državljanstvo RS podan nacionalni interes, ugotavlja po predhodnem mnenju resornega organa Vlada RS. Glede tega ima absolutno diskrecijsko pravico, in ji odločitve ni treba obrazložiti. Zato tudi odločba tožene stranke ne vsebuje razlogov za neobstoj nacionalnega interesa in tega tudi ne more presojati sodišče v upravnem sporu.
Za odločanje o tožbah zoper dokončne upravne akte je v upravnem sporu na prvi stopnji pristojno Upravno sodišče RS, zato se je Vrhovno sodišče, ob primerni uporabi določb ZPP, izreklo za stvarno nepristojno in zadevo odstopilo v reševanje pristojnemu Upravnemu sodišču..