Dejstvo, da sodišče prve stopnje ni pravočasno opozorilo tožnice na dopolnitev tožbe in se pred pričetkom obravnavanja glavne stvari ni na hiter in primeren način prepričalo o pravilnosti navedene vrednosti (45. člen in zadnji odstavek 44. člena ZPP), je lahko kršitev postopka, vendar ne taka, da bi v nasprotju z določbo drugega odstavka 367. člena ZPP vplivala na pravico do revizije. Pravdni stranki, ki sta bili v postopku pasivni (ker tožnica ni jasno navedla vrednosti spornega predmeta, toženki pa pomanjkljivosti nista ugovarjali), zaradi pasivnosti sodišča prve stopnje ne moreta pridobiti pravice do revizije, ki je izredno in zato omejeno pravno sredstvo. Pasivnost sodišča prve stopnje pravdnim strankam ni odvzela nobene od ustavno zagotovljenih pravic.
pravica do pritožbe - vročanje - vročitev s pritrditvijo na sodno desko - pravnomočnost - privilegij pridruženja (beneficium cohaesionis
Ker mora sodišče druge stopnje o vseh pritožbah odločiti z eno odločbo, s procesnega vidika ni sprejemljivo, da bi v kazenskem postopku glede istega dejanja hkrati obstajali nepravnomočna sodba, zoper katero se še lahko vloži pritožba, in sodba, ki je glede na določbo prvega odstavka 129. člena ZKP pravnomočna.
ZKP člen 202, 202/2, 421, 421/3.URS člen 20, 20/1.
pripor – neizogibnost pripora – sorazmernost
Pri oceni neogibnosti pripora za varnost ljudi sodišče ne upošteva le neposrednega ogrožanja telesne in duševne nedotakljivosti posameznika, pač pa tudi njegovo premoženjsko varnost kot tudi ogrožanje drugih ustavno varovanih dobrin, ki ščitijo zasebnost in varnost posameznika oziroma skupnosti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23345
ZKP člen 18, 18/1, 257, 258, 354, 354/2, 371, 371/1-7, 371/1-9, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 11, 20, 20/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - prekoračitev obtožbe - popolna rešitev predmeta obtožbe - in dubio pro reo - ocena izvedeniškega mnenja - nepopoln izvid izvedenca - nasprotja med mnenji izvedencev - prištevnost - silobran - dejanska zmota - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Učinek prepovedi sojenja o isti stvari se razteza na historični dogodek oziroma kaznivo dejanje kot celoto, zato obtožbe glede istega kaznivega dejanja ni mogoče deliti na več delov. Učinek že razsojene zadeve velja za celotno dejanje, opisano v obtožnici, ne le za dejanje, opisano v izreku obsodilne sodbe.
Objektivna identiteta med obtožbo in sodbo ni prekršena, če sodišče na glavni obravnavi ugotovi drugačno dejansko stanje, kot je opisano v obtožbi in opis dejanja spremeni tako, da v izrek sodbe povzame dejanje, kot je ugotovljeno na glavni obravnavi, če gre v osnovi za isti dogodek in je tak opis dejanja ugodnejši za obtoženca.
ZOR člen 178, 178/2, 200, 200/1, 200/2, 203. ZVTCP člen 46, 46/1, 50, 50/4.ZPP člen 41, 41/2, 337, 337/1, 367, 367/2, 377.
odgovornost pri nesreči, ki jo povzročijo premikajoča se motorna vozila - obojestranska krivda - povrnitev nepremoženjske škode - strah - dovoljenost revizije - kumulacija tožbenih zahtevkov v odškodninskem sporu - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Kršitvi obeh udeležencev nesreče sta v neposredni vzročni zvezi s trčenjem, v katerem je bil tožnik poškodovan, del tožnikove krivde pa je vendarle večji. Povečana hitrost voznika, ki je vozil po prednostni cesti, bi bila odločilnejša, če bi bila preglednost spornega odseka prednostne ceste tako slaba, da bi prav povečana hitrost povzročila prepozno zagledanje vozila oziroma napačno oceno, da tožeča stranka lahko varno zapelje v križišče. Kaj takega pa ni bilo ne zatrjevano ne dokazano. Narava križišča in preglednost sta bili takšni, da bi tožeča stranka lahko pravilno ukrepala kljub znatno prekoračeni dovoljeni hitrosti zavarovanca tožene stranke. Hitrost bi imela večjo težo nadalje tedaj, če bi vožnja z dovoljeno hitrostjo lahko preprečila nastanek nesreče. Vendar pa je bilo ugotovljeno, da bi se ta zgodila tudi, če bi zavarovanec tožene stranke vozil s hitrostjo 40 km/h.
Glede na to, da je stranka vloženo izredno pravno sredstvo umaknila, je sodišče, ki o njem še ni izdalo odločbe (drugi odstavek 334. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP), ugotovilo dovoljeno razpolaganje tožene stranke in o reviziji ne bo odločalo.
izredna omilitev kazni - nove olajševalne okoliščine - rojstvo otroka
Rojstvo otroka utemeljuje ugoditev zahtevi za izredno omilitev kazni, drugih, v zahtevi uveljavljenih, a neizkazanih okoliščin pa sodišče ni moglo upoštevati.
postopek o prekršku - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev
Storilec ni naveden kot upravičenec, ki sme v zadevah o prekršku vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, zato pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva nima.
Pri kaznivem dejanju izsiljevanja je lahko grožnja usmerjena neposredno na oškodovanca ali pa na osebe, ki so oškodovancu blizu in neugodnost, ki bi ji lahko bila prizadeta, lahko bistveno vpliva na samega oškodovanca pri njegovi odločitvi, ali bo nekaj storil. Če tako dejanje storita dva storilca, pa je tudi popolnoma irelevantno, kateri od njiju je oškodovancu ali njemu bližnjim osebam grozil.
Pri presoji ponovitvene nevarnosti je tudi pomembno, kdaj so bila kazniva dejanja razsojena, zaradi ugotovitve, da do sedaj končani kazenski postopki obsojenca niso odvrnili od storitev novih kaznivih dejanj. Sodišče je ugotovilo, da je pripor neogiben za varnost ljudi, pri čemer pa je utemeljilo tudi ugotovitev, da je podano sorazmerje med posegom v obdolženčevo pravico do osebne svobode na eni in zagotavljanjem varnosti ljudi na drugi strani.
razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - izpodbijanje dokazne ocene - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - prosta presoja dokazov - zavrnitev dokaznega predloga - dokazi v korist obdolženca
V obsojenčevi zahtevi za varstvo zakonitosti nakazovana kršitev pravice do obrambe ni konkretizirana, saj obsojenec ne navaja nobenih konkretnih podatkov za nobeno osebo, katere zaslišanje naj bi mu sodišče onemogočilo oziroma zavrnilo, zato s takšnimi nedoločenimi navedbami oseb, katerih zaslišanje naj bi sodišče obrambi ne dopustilo, vložnik ne more uspeti.
Obsojenec z navedbami, da je glede na vse izvedene dokaze njegova kazenska odgovornost izpodbita, uveljavlja kršitev kazenskega zakona. Takšne navedbe predstavljajo nestrinjanje obsojenca z dokazno oceno. Po vsebini takšne navedbe ne pomenijo kršitve kazenskega zakona, temveč pomenijo izpodbijanje ugotovljenega dejanskega stanja, ki ni razlog za vložitev zahteve za varstvo zakonitosti.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje stranke z nekdanjo predsednico sodišča
Domnevnega daljnega sorodstvenega razmerja predlagateljev s sedaj že bivšo predsednico Okrajnega sodišča v Radovljici, ki sploh ne odloča v konkretni zadevi, ni mogoče subsumirati kot pravni standard "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugega tehtnega razloga - udeležba sodnice pristojnega sodišča kot dedinje v zapuščinskem postopku
Zaposlitev sodnika pri sodišču, ki je krajevno pristojno za zapuščinsko zadevo, v kateri je sodnik dedič, je lahko razlog za delegacijo.
povrnitev nepremoženjske škode - duševne bolečine zaradi razžalitve dobrega imena in časti - poravnava - zavrnitev poravnalne ponudbe
Samo dejstvo razžalitve, kakršnega sicer neko družbeno okolje sprejema kot razžalitev, "prizadetega" pa to ne moti tako močno, da bi duševno trpel, ne more utemeljevati denarne odškodnine.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - bivališče pravdne stranke - izločitev sodnika
Bivanje ene od strank na območju drugega sodišča se obravnava pri reševanju vprašanja krajevne pristojnosti, kar pa je omejeno na začetno fazo pravdnega postopka.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje stranke z uslužbenko sodišča
Sorodstvenega razmerja prvega in drugega toženca z uslužbenko okrajnega sodišča, ki je krajevno pristojno za odločanje v zadevi ni mogoče subsumirati pod pravni standard "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP.
Sodišče lahko ugotavlja obstoj ponovitvene nevarnosti tako, da upošteva, da je podan utemeljen sum, da je osumljenec storil večje število kaznivih dejanj, ne glede na to, da za ta dejanja ne teče enoten postopek.
PRAVO VIZUMOV, AZILA IN PRISELJEVANJA - UPRAVNI SPOR
VS18021
ZAzil člen 27, 27/5. ZUS člen 34, 34/1-4, 73.
azil - omejitev gibanja - pravni interes
Ker je obdobje, za katerega je bilo prosilcu za azil omejeno gibanje, poteklo pred odločitvijo prvostopnega sodišča o njegovi tožbi zoper sklep o omejitvi gibanja, je prvostopno sodišče odločilo pravilno in zakonito, ko je tožbo zavrglo zaradi pomanjkanja prosilčevega pravnega interesa.
državljanstvo RS - pridobitev z izredno naturalizacijo - diskrecijska pravica Vlade RS
Ali je za sprejem določene osebe v državljanstvo RS podan nacionalni interes, ugotavlja po predhodnem mnenju resornega organa Vlada RS. Glede tega ima absolutno diskrecijsko pravico, in ji odločitve ni treba obrazložiti. Zato tudi odločba tožene stranke ne vsebuje razlogov za neobstoj nacionalnega interesa in tega tudi ne more presojati sodišče v upravnem sporu.
ZAzil člen 34, 34/1-2, 35, 35/1-1. ZUS člen 60, 60/3.
azil - ponovljeni postopek - seznanitev prosilca z dokazi o objektivnem stanju v izvorni državi glede krvnega maščevanja
Tožena stranka je v skladu s stališčem sodišča prve stopnje v ponovljenem postopku izvedla redni ugotovitveni postopek in napravila novo dokazno oceno glede tožnikovih navedb o ogroženosti zaradi krvnega maščevanja. Ker je pri tem ugotovila, da tožnik dobro pozna albanska tradicionalna pravila glede krvnega maščevanja na Kosovu, seznanitev tožnika z objektivnim stanjem niti ni bilo potrebno. Mnenje mednarodne sodnice in sodna praksa Vrhovnega sodišča Velike Britanije pa tudi nista dokaza, s katerima bi bilo treba tožnika seznaniti pred odločitvijo tožene stranke, temveč sta zgolj dodatna argumenta, da objektivni obstoj krvnega maščevanja na Kosovu še ni razlog za priznanje azila prosilcu, še ne izkaže obstoja subjektivnih okoliščin, da mu grozi krvno maščevanje.