azil - očitno neutemeljena prošnja - ponovna uvedba kazenskega postopka kot grožnja preganjanja v izvorni državi - ocena možnosti kršitve človekovih pravic in temeljnih procesnih jamstev v kazenskem postopku
Da tožniku v izvorni državi domnevno grozi ponovna uvedba kazenskega postopka, ne pomeni, da je v izvorni državi preganjan. V primeru zatrjevanja kršitve človekovih pravic v zvezi s kazenskim postopkom je potrebno napraviti oceno možnosti kršitve človekovih pravic v zvezi s kazenskim postopkom v izvorni državi in oceno tveganja za kršitev temeljnih procesnih jamstev v kazenskem postopku.
ZUS člen 59, 59/1, 73.ZGO-1 člen 191, 191/2, 217. ZGO člen 33a.
enotno dovoljenje za gradnjo - gradnja na tujem zemljišču in v nasprotju z izdanim dovoljenjem - pristojnost inšpekcije in sodišča splošne pristojnosti
Za odločitev v zadevi je pravno pomembno pravno in dejansko stanje v času izdaje upravnega akta. Ker sta investitorja izkazala pravico graditi na zemljiščih, ki so navedena v enotnem dovoljenju za gradnjo, pritožnik z ugovori gradnje na tujem zemljišču in povzročanjem škode, v tem postopku presoje zakonitosti izdanega dovoljenja, ne more uspeti.
enotno dovoljenje za gradnjo - presoja zakonitosti - ločenost postopka izdaje dovoljenja in inšpekcijskih postopkov - pritožbeni ugovori v zvezi z izvedbo del
Ker je predmet presoje v tem upravnem sporu le zakonitost izdanega enotnega dovoljenja za gradnjo, ni mogoče presojati pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na Odlok o ureditvenem načrtu in na gradbena dela, ki se bodo na podlagi spornega enotnega dovoljenja za gradnjo izvajala oziroma jih je investitor morda že izvedel.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - gospodarski spor
Vrednost spornega predmeta je enaka vrednosti glavnice (39. člen ZPP), to je 1.876.609,33 SIT. Ker ne dosega mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija ni dovoljena.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago - zavrženje revizije - gospodarski spor
Tožeča stranka z revizijo izpodbija pravnomočno odločitev o zavrnitvi zahtevka za povrnitev izgubljenega dobička zaradi neizkoriščenosti dveh traktorjev in o zavrnitvi zahtevka za povrnitev navadne škode, nastale zaradi plačevanja plač in prispevkov delavcem. Gre za dva zahtevka, ki temeljita na različni pravni in dejanski podlagi, zaradi česar je treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek posebej.
Naloga revizijskega sodišča je, da primerja revizijske razloge z razlogi v izpodbijani sodbi. Če strankina obrazložitev ni dovolj določna, revizijsko sodišče preizkusa ne more opraviti.
vročanje - vročilnica - dokazno breme - vročitev pravni osebi - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - gospodarski spor
Vročilnica je javna listina. Z njo je vročitev dokazana. Dokaz nasprotnega je dopusten. Dokazno breme je na osebi, glede katere je vročilnica dokaz o vročitvi.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko podlago - zavrženje revizije - gospodarski spor
Predmet izpodbijane sodbe ni en zahtevek iz naslova povrnitve potrebnih stroškov, temveč toliko zahtevkov, kolikor je bilo naknadnih obračunov na podlagi posameznih carinskih deklaracij. Ker ima vsak od zahtevkov drugo dejansko podlago (obračun na podlagi druge carinske deklaracije), je za ugotovitev dovoljenosti revizije odločilen znesek vsakega zahtevka posebej (primerjaj določbo prvega in drugega odstavka 41. člena ZPP).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23351
ZKP člen 269, 371, 371/1-11, 371/2, 434.KZ člen 14, 303.
obtožni predlog - opis kaznivega dejanja - napad na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti - resna grožnja - objekt napada - dejanje majhnega pomena
Pri kaznivem dejanju napada na uradno osebo, ko ta opravlja naloge varnosti, se vprašanje resnosti grožnje ne presoja z vidika subjektivnega občutka ogroženosti uradne osebe, temveč predvsem z objektivnega vidika. Dejanje je v obliki resne zagrozitve storilca, da bo napadel uradno osebo, dokončano že z izrečeno resno grožnjo in ni potrebno, da bi takšna grožnja bila povezana z dejanskim napadom.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - odločba o odreditvi pripora - rok za vložitev - zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Vložnica z zahtevo ne izpodbija zakonitosti, ampak pravilnost napadenega pravnomočnega sklepa. Zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja pa zahteve za varstvo zakonitosti ni mogoče vložiti.
Tožeča stranka z nedenarnim zahtevkom zahteva izpraznitev stanovanja v Kopru. Če je pristojnost sodišča ali pravica do revizije odvisna od vrednosti spornega predmeta, pa predmet tožbenega zahtevka ni denarni znesek, mora tožeča stranka v tožbi navesti tudi vrednost spornega predmeta. Ker ni ravnala v skladu s citiranim določilom, tožena stranka pa tej pomanjkljivosti ni pravočasno ugovarjala, revizija tožene stranke ni dovoljena.
razlogi za zahtevo za varstvo zakonitosti - trditveno in dokazno breme strank
Obramba je dokazne predloge prvič navedla šele v postopku z izrednim pravnim sredstvom, zato jih ni mogoče presojati z vidika morebitnih kršitev pravic obrambe, ampak kot uveljavljanje nepopolne ugotovitve dejanskega stanja.
Revizija ima sicer prav, ko opozarja na pomanjkljivost v uvodu sodbe prvostopenjskega sodišča, ki bi po drugem odstavku 324. člena ZPP moral obsegati tudi ime in priimek predsednika in članov senata, vendar gre tu le za pomanjkljivost glede oblike, saj je sodnik naveden na koncu sodbe, kjer se nahaja njegov lastnoročni podpis. Gre torej za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti s popravnim sklepom po 328. členu ZPP in ne za bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Tudi pomanjkljivost v obrazložitvah sodb, v katerih sodišči prve in druge stopnje nista navedli predpisov, na katere sta oprli svojo odločitev, ni bistvena kršitev določb ZPP, zaradi katere sodb ne bi bilo mogoče preizkusiti. Sodba sodišča prve stopnje povzame navedbe tožnika samega o posojilu in vračilu posojila, torej je sodišče svojo odločitev očitno oprlo na določila ZOR o posojilni pogodbi, sodišče druge stopnje pa poleg tega govori še o tem, da je toženec dolgoval tožniku plačilo, ki bi ga moral vrniti do določenega datuma. Tako je očitno, da sta sodišči oprli svojo odločitev na 557. in 562. člen ZOR.
ZKP člen 148, 148/2, 201, 201/1-3, 371, 371/1-8, 371/1-11. ZPol člen 35a.
predkazenski postopek - nedovoljen dokaz - odkrivanje kaznivih dejanj - prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji - utemeljen sum - obrazložitev sodbe - ponovitvena nevarnost - objektivne in subjektivne okoliščine - neogibnost pripora - obstoj utemeljenega razloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka
Prepoznava osumljenca, ki jo opravijo policisti zaradi odkrivanja storilca kaznivega dejanja in je po svoji naravi zgolj obvestilo, ki ga je oseba dala policiji po 2. odstavku 148. člena ZKP, ni nedovoljen dokaz v smislu 8. točke 1. odstavka 371. člena ZKP.
izredna omilitev kazni - nove olajševalne okoliščine - rojstvo otroka - zdravstveno stanje otroka - premoženjske razmere obsojenčeve družine
Rojstvo tretjega otroka, njegovo zdravstveno stanje in izpad dohodka obsojenca ob vračanju dolga oškodovancu, kar je obsojenčeva obveznost, niso takšne okoliščine, ki bi utemeljevale ugoditev zahtevi za izredno omilitev kazni.