ZDen člen 9, 9/1, 9/2, 62, 62/2, 63, 63/3.ZDRS člen 39. ZDrž (1948) člen 35, 35/1, 35/2.
denacionalizacija - državljanstvo - predhodno vprašanje - retroaktivnost - kulturbund - zakonska domneva nelojalnosti - optiranje za nemško narodnost
Novela ZDrž (1948) se za odločanje v postopku denacionalizacije uporablja na podlagi ZDen in ZDRS. Stališče, da je ustavno dopustno, da je ZDen določil tudi uporabo novele ZDrž (1948) v postopkih ugotavljanja jugoslovanskega državljanstva v zvezi s 3. odstavkom 63. člena ZDen, je zavzelo že Ustavno sodišče RS v svoji odločbi, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 (Uradni list RS, št. 23/97). Za osebe nemške narodnosti se štejejo tudi osebe, ki so bile članice Kulturbunda ali so optirale za nemško narodnost ali so na drug način izrazile pripadnost nemški narodnosti. Domneve o nelojalnosti ni mogoče izpodbiti s sklicevanjem na morebitno odsotnost podatkov o nelojalnem ravnanju, temveč mora stranka ponuditi navedbe in dokaze o ravnanju, ki izpričujejo lojalnost oziroma izkazati druge okoliščine, ki prepričljivo nasprotujejo domnevi nelojalnosti.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena ponovna prošnja - preprečitev odstranitve iz Republike Slovenije in lažni razlogi
Tožnik je med prvotnim azilnim postopkom samovoljno zapustil azilni dom in je bil zato ta postopek ustavljen. Ko je bil deportiran iz Francije v Slovenijo, je po prekrškovnem postopku in dva dni po nastanitvi v centru za tujce zaradi odstranitve iz Slovenije vložil ponovno prošnjo za azil, v kateri je navajal, da je bil v izvorni državi preganjan zaradi članstva v stranki, katere imena ni niti ponovil dvakrat enako.
azil - očitno neutemeljena prošnja - ponovna uvedba kazenskega postopka kot grožnja preganjanja v izvorni državi - ocena možnosti kršitve človekovih pravic in temeljnih procesnih jamstev v kazenskem postopku
Da tožniku v izvorni državi domnevno grozi ponovna uvedba kazenskega postopka, ne pomeni, da je v izvorni državi preganjan. V primeru zatrjevanja kršitve človekovih pravic v zvezi s kazenskim postopkom je potrebno napraviti oceno možnosti kršitve človekovih pravic v zvezi s kazenskim postopkom v izvorni državi in oceno tveganja za kršitev temeljnih procesnih jamstev v kazenskem postopku.
vročanje - vročilnica - dokazno breme - vročitev pravni osebi - dovoljenost revizije - objektivna kumulacija tožbenih zahtevkov - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - gospodarski spor
Vročilnica je javna listina. Z njo je vročitev dokazana. Dokaz nasprotnega je dopusten. Dokazno breme je na osebi, glede katere je vročilnica dokaz o vročitvi.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije - gospodarski spor
Vrednost spornega predmeta je enaka vrednosti glavnice (39. člen ZPP), to je 1.876.609,33 SIT. Ker ne dosega mejne vrednosti za dovoljenost revizije, revizija ni dovoljena.
Naloga revizijskega sodišča je, da primerja revizijske razloge z razlogi v izpodbijani sodbi. Če strankina obrazložitev ni dovolj določna, revizijsko sodišče preizkusa ne more opraviti.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko in pravno podlago - zavrženje revizije - gospodarski spor
Tožeča stranka z revizijo izpodbija pravnomočno odločitev o zavrnitvi zahtevka za povrnitev izgubljenega dobička zaradi neizkoriščenosti dveh traktorjev in o zavrnitvi zahtevka za povrnitev navadne škode, nastale zaradi plačevanja plač in prispevkov delavcem. Gre za dva zahtevka, ki temeljita na različni pravni in dejanski podlagi, zaradi česar je treba dovoljenost revizije presojati za vsak zahtevek posebej.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - uveljavljanje več zahtevkov z različno dejansko podlago - zavrženje revizije - gospodarski spor
Predmet izpodbijane sodbe ni en zahtevek iz naslova povrnitve potrebnih stroškov, temveč toliko zahtevkov, kolikor je bilo naknadnih obračunov na podlagi posameznih carinskih deklaracij. Ker ima vsak od zahtevkov drugo dejansko podlago (obračun na podlagi druge carinske deklaracije), je za ugotovitev dovoljenosti revizije odločilen znesek vsakega zahtevka posebej (primerjaj določbo prvega in drugega odstavka 41. člena ZPP).
Sodišče lahko ugotavlja obstoj ponovitvene nevarnosti tako, da upošteva, da je podan utemeljen sum, da je osumljenec storil večje število kaznivih dejanj, ne glede na to, da za ta dejanja ne teče enoten postopek.
Dejstvo, da sodišče prve stopnje ni pravočasno opozorilo tožnice na dopolnitev tožbe in se pred pričetkom obravnavanja glavne stvari ni na hiter in primeren način prepričalo o pravilnosti navedene vrednosti (45. člen in zadnji odstavek 44. člena ZPP), je lahko kršitev postopka, vendar ne taka, da bi v nasprotju z določbo drugega odstavka 367. člena ZPP vplivala na pravico do revizije. Pravdni stranki, ki sta bili v postopku pasivni (ker tožnica ni jasno navedla vrednosti spornega predmeta, toženki pa pomanjkljivosti nista ugovarjali), zaradi pasivnosti sodišča prve stopnje ne moreta pridobiti pravice do revizije, ki je izredno in zato omejeno pravno sredstvo. Pasivnost sodišča prve stopnje pravdnim strankam ni odvzela nobene od ustavno zagotovljenih pravic.
Revizija ima sicer prav, ko opozarja na pomanjkljivost v uvodu sodbe prvostopenjskega sodišča, ki bi po drugem odstavku 324. člena ZPP moral obsegati tudi ime in priimek predsednika in članov senata, vendar gre tu le za pomanjkljivost glede oblike, saj je sodnik naveden na koncu sodbe, kjer se nahaja njegov lastnoročni podpis. Gre torej za pomanjkljivost, ki jo je mogoče odpraviti s popravnim sklepom po 328. členu ZPP in ne za bistveno kršitev določb pravdnega postopka.
Tudi pomanjkljivost v obrazložitvah sodb, v katerih sodišči prve in druge stopnje nista navedli predpisov, na katere sta oprli svojo odločitev, ni bistvena kršitev določb ZPP, zaradi katere sodb ne bi bilo mogoče preizkusiti. Sodba sodišča prve stopnje povzame navedbe tožnika samega o posojilu in vračilu posojila, torej je sodišče svojo odločitev očitno oprlo na določila ZOR o posojilni pogodbi, sodišče druge stopnje pa poleg tega govori še o tem, da je toženec dolgoval tožniku plačilo, ki bi ga moral vrniti do določenega datuma. Tako je očitno, da sta sodišči oprli svojo odločitev na 557. in 562. člen ZOR.
ZKP člen 202, 202/2, 421, 421/3.URS člen 20, 20/1.
pripor – neizogibnost pripora – sorazmernost
Pri oceni neogibnosti pripora za varnost ljudi sodišče ne upošteva le neposrednega ogrožanja telesne in duševne nedotakljivosti posameznika, pač pa tudi njegovo premoženjsko varnost kot tudi ogrožanje drugih ustavno varovanih dobrin, ki ščitijo zasebnost in varnost posameznika oziroma skupnosti.
Glede na to, da je stranka vloženo izredno pravno sredstvo umaknila, je sodišče, ki o njem še ni izdalo odločbe (drugi odstavek 334. člena ZPP v zvezi s 383. členom ZPP), ugotovilo dovoljeno razpolaganje tožene stranke in o reviziji ne bo odločalo.
postopek o prekršku - zahteva za varstvo zakonitosti - upravičenec za vložitev
Storilec ni naveden kot upravičenec, ki sme v zadevah o prekršku vložiti zahtevo za varstvo zakonitosti, zato pravice do vložitve tega izrednega pravnega sredstva nima.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugega tehtnega razloga - udeležba sodnice pristojnega sodišča kot dedinje v zapuščinskem postopku
Zaposlitev sodnika pri sodišču, ki je krajevno pristojno za zapuščinsko zadevo, v kateri je sodnik dedič, je lahko razlog za delegacijo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - bivališče pravdne stranke - izločitev sodnika
Bivanje ene od strank na območju drugega sodišča se obravnava pri reševanju vprašanja krajevne pristojnosti, kar pa je omejeno na začetno fazo pravdnega postopka.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23345
ZKP člen 18, 18/1, 257, 258, 354, 354/2, 371, 371/1-7, 371/1-9, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 11, 20, 20/1.
bistvena kršitev določb kazenskega postopka - objektivna identiteta med obtožbo in sodbo - prekoračitev obtožbe - popolna rešitev predmeta obtožbe - in dubio pro reo - ocena izvedeniškega mnenja - nepopoln izvid izvedenca - nasprotja med mnenji izvedencev - prištevnost - silobran - dejanska zmota - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Učinek prepovedi sojenja o isti stvari se razteza na historični dogodek oziroma kaznivo dejanje kot celoto, zato obtožbe glede istega kaznivega dejanja ni mogoče deliti na več delov. Učinek že razsojene zadeve velja za celotno dejanje, opisano v obtožnici, ne le za dejanje, opisano v izreku obsodilne sodbe.
Objektivna identiteta med obtožbo in sodbo ni prekršena, če sodišče na glavni obravnavi ugotovi drugačno dejansko stanje, kot je opisano v obtožbi in opis dejanja spremeni tako, da v izrek sodbe povzame dejanje, kot je ugotovljeno na glavni obravnavi, če gre v osnovi za isti dogodek in je tak opis dejanja ugodnejši za obtoženca.