lastninska pravica na nepremičnini - lastninska tožba - pridobitev lastninske pravice - močnejša pravica
Pravilna uporaba materialnega prava je logično pojasnjena zlasti v utemeljitvi sodbe pritožbenega sodišča, ki pove, da po 311. členu ZPP sodišče odloča na podlagi stanja na koncu glavne obravnave. To temelji na lastninski pravici tožnice, ki jo dokazuje njena vknjižba v zemljiško knjigo, ki jo je izposlovala na podlagi listine, ki je imela veljaven pravni temelj, toženec pa ni dokazal svoje lastninske pravice, saj ima le pogodbo, ki ni bila overjena pri notarju in ni bil plačan davek na promet nepremičnin. Poleg tega sporne nepremičnine ni mogel priposestvovati, saj je ni imel v posesti v 28. členu ZTLR zahtevano dobo. Glede na to tožnica utemeljeno zahteva varstvo svoje lastninske pravice po 37. členu ZTLR.
zastopanje v postopku z izrednimi pravnimi sredstvi - novo pooblastilo - začasni zastopnik - pogrešana (odsotna) stranka
Institut začasnega zastopnika je namenjen varstvu nasprotne stranke. Odvetnik, ki vloži revizijo v imenu pogrešane stranke, zato tega, da ni predložil novega pooblastila, ne more opravičevati s strankino odsotnostjo in s sklicevanjem na institut začasnega zastopnika.
ZMZPP člen 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 108, 109, 111.ZNP člen 37.ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 365.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba sodišča Bosne in Hercegovine - potrdilo o pravnomočnosti - datum pravnomočnosti sodne odločbe
V postopku priznanja tuje sodne odločbe ni utemeljen ugovor, da datum pravnomočnosti tuje sodne odločbe ni pavšalno ugotovljen. Datum pravnomočnosti na potrdilu o pravnomočnosti je ugotovil in potrdil pristojen tuj organ. V postopku priznanja tuje sodne odločbe se preizkuša le ali je potrdilo o pravnomočnosti pristojnega organa priloženo.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23341
ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 515, 515/3.KZ člen 25.
pripor - neogibna potrebnost - sorazmernost - zbiranje obvestil s strani policije - mednarodna pravna pomoč - razlogi o odločilnih dejstvih - sostorilstvo
Dokazno gradivo, ki ga je zbrala in slovenskim državnim organom posredovala italijanska policija, ima enako dokazno vrednost v predkazenskem postopku kot gradivo, ki ga slovenska policija pridobi v skladu z določbami 1. in 2. odstavka 148. člena ZKP.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23549
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372/1-1.KZ člen 25, 217, 218, 218/2.URS člen 39, 39/1.
sostorilstvo - pravica do svobode izražanja - kršitev kazenskega zakona - izključitev protipravnosti - zloraba pravice - oškodovanec - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - nasprotja med izrekom in razlogi sodbe - pravno relevantna dejstva - izsiljevanje - grožnja, usmerjena v ogrožanje časti in dobrega imena - protipravna grožnja - skupna izvršitev kaznivega dejanja
Pri goljufiji storilec uresničuje svoj namen pridobitve protipravne premoženjske koristi in doseže prikrajšanje na premoženju drugega z lažjo ali zavajanjem, pri izsiljevanju pa z grožnjo o razkritju okoliščin, ki lahko prizadenejo čast ali dobro ime prisiljenega ali njegovih bližnjih; pri tem je vsebina grožnje lahko resnična ali neresnična.
ničnost - skupno premoženje - zastava - razpolaganje z deležem na skupnem premoženju - določen ali nedoločen delež na premoženju
Predmet obremenitve z zastavno pravico ni bil nedoločen delež na skupnem premoženju, marveč določen delež na nepremičnini. Tak posel pa ne povzroča pravne negotovosti in zato ni ničen. Za presojo ničnosti pravnega posla namreč ni pomembno, kakšen je resnični stvarnopravni status nepremičnine, marveč to, kakšna je vsebina pogodbe.
prikrita posojilna pogodba - zastava - pristop k dolgu - poroštvo - razdrtje pogodbe - dolžnost vrnitve prejetega
Pasivna legitimacija za toženca izhaja prav iz zastavne pogodbe z dne 4.7.1994, na katero se sklicuje tudi revizija. Ta pogodba zaradi neizvedbe v zemljiški knjigi sicer res ne ustvarja stvarnopravnih upravičenj, ima pa vsaj določena obligacijska upravičenja. V 1. členu pogodbe je določeno, da pogodbenika sporazumno ugotavljata, da na podlagi pogodbe o leasingu z dne 1.7.1994 (med tožnico in A. d.o.o.) obstoji v korist tožnice in v breme toženca in njegove žene določena denarna terjatev.
Ker dolg temelji na prikriti posojilni pogodbi, ki je bila kasneje razdrta, mora toženec vrniti prejeti denar s pripadajočimi obrestmi.
ZKP člen 18, 18/1, 194, 307, 307/2, 420, 420/1-3, 420/2.URS člen 29, 29-3.
pravice obrambe – izvajanje dokazov v obdolženčevo korist – zavrnitev dokaznega predloga – prosta presoja dokazov – pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi - privedba
Če predlagani dokaz ni v relevantni materialnopravni zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem ali ni izkazana verjetnost, da bo s predlaganim dokazom moč ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev oziroma okoliščin, pomembnih za razsojo, lahko sodišče izvedbo takšnega dokaza zavrne, ne da bi kršilo pravice obdolženca.
enotno dovoljenje za gradnjo - presoja zakonitosti - ločenost postopka izdaje dovoljenja in inšpekcijskih postopkov - pritožbeni ugovori v zvezi z izvedbo del
Ker je predmet presoje v tem upravnem sporu le zakonitost izdanega enotnega dovoljenja za gradnjo, ni mogoče presojati pritožbenih ugovorov, ki se nanašajo na Odlok o ureditvenem načrtu in na gradbena dela, ki se bodo na podlagi spornega enotnega dovoljenja za gradnjo izvajala oziroma jih je investitor morda že izvedel.
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - retroaktivna uporaba Zakona o državljanstvu FLRJ - nemška narodnost - članstvo v Kulturbundu - domneva nelojalnosti - dokazovanje lojalnosti
Za odločanje o jugoslovanskem državljanstvu v zvezi s 3.odstavkom 63. člena ZDen ni pomembno, ali se je obravnavana oseba na podlagi osnovnega besedila ZDrž (1945) štela za jugoslovansko državljanko. Pravno pomembno dejstvo v tem postopku je, da obravnavana oseba ni bila vpisana v državljansko knjigo na podlagi ZDrž (1945 in 1948), in da se zaradi okoliščin, pomembnih za odločanje o državljanstvu po 2. odstavku 35. člena ZDrž, ne more šteti za jugoslovansko državljanko za potrebe denacionalizacije Pri tem pa se je v upravno-sodni praksi, ki jo je potrdilo tudi Ustavno sodišče Republike Slovenije, ustalilo stališče, da se za osebe nemške narodnosti štejejo tudi osebe, ki so bile članice Kulturbunda ali so optirale za nemško narodnost ali so na drug način izrazile pripadnost nemški narodnosti. Prav tako se je v upravno-sodni praksi ustalilo stališče, da za bivanje v tujini na dan 4.12.1948 ni pomembno, ali so take osebe v tujino odšle prostovoljno, ali pa so bile izseljene. Glede nelojalnosti pa se je na podlagi določbe 3. odstavka 63. člena ZDen, po kateri nelojalnosti v tem postopku ni mogoče ugotavljati, na podlagi odločbe Ustavnega sodišča Republike Slovenije, št. U-I-23/93 z dne 20.3.1997 (Uradni list RS, št. 23/97), ustalilo stališče, da pri osebah, pri katerih sta izpolnjena prva dva pogoja iz 2. odstavka 35. člena ZDrž, obstoji zakonska domneva nelojalnosti in da mora lojalnost izkazati stranka.
ZDen člen 9, 9/1, 9/2, 62, 62/2, 63, 63/3.ZDRS člen 39. ZDrž (1948) člen 35, 35/1, 35/2.
denacionalizacija - državljanstvo - Kulturbund - optiranje za nemško narodnost - zakonska domneva nelojalnosti - dokazno breme
Glede na določbe ZDen in ZDrž je treba v postopkih ugotavljanja državljanstva po 3. odstavku 63. člena ZDen za osebe, za katere vlagatelji ne predložijo potrdila, da so bile vpisane v državljansko knjigo na podlagi ZDrž, najprej ugotoviti, kakšne narodnosti so bile. Če se ugotovi, da so bile nemške narodnosti, je treba ugotoviti, ali so na dan uveljavitve ZDrž (1948), to je 04.12.1948,živele v tujini. Če so, je podana tudi zakonska domneva, da so bile nelojalne proti narodnim in državnim koristim narodov FLRJ in da so se pregrešile zoper svoje državljanske dolžnosti.
lokacijsko dovoljenje - odmik od posestne meje - dovoljen manjši odmik - soglasje mejaša - nastanek škode
Kadar je v Odloku o ureditvenem načrtu določeno, da je odmik od posestne meje praviloma 4 metre, lahko upravni organ oceni, da je glede na urbanistične pogoje možna gradnja tudi z manjšim odmikom. Za takšno odločitev ni potrebno soglasje mejaša, saj v Odloku ni določeno, da je v primeru manjšega odmika, gradnja dopustna le na podlagi soglasja mejaša. V takem primeru, gradnja ne bi bila dopustna, če bi mejaš izkazal, da mu bo zaradi dovoljene gradnje nastala škoda, kar pa tožnik ni izkazal.
Za osebe, ki kot potencialni upravičenci do denacionalizacije ne predložijo potrdil, da so bili po 9.5.1945 vpisani v državljansko knjigo na podlagi Zakona o državljanstvu FLRJ (ZDrž), se državljanstvo ugotavlja v postopku po 3. odstavku 63. člena ZDen. Pri tem se uporablja ZDrž z novelami. Za osebe nemške narodnosti, ki so na dan 4.12.1948 (uveljavitev novele ZDrž 1948) bivale v tujini, velja zakonska domneva nelojalnosti, lahko pa dokazujejo nasprotno. Za osebo nemške narodnosti se štejejo tudi člani Kulturbunda in optanti za nemški rajh.
Ni dopustna obnova postopka zaradi razloga iz 1. točke 1. odstavka 85. člena ZUS - nova dejstva in novi dokazi, kadar sodišče ni samo ugotavljalo dejanskega stanja, ker to omejitev določa 2. odstavek tega člena.
ZUS člen 59, 59/1, 73.ZGO-1 člen 191, 191/2, 217. ZGO člen 33a.
enotno dovoljenje za gradnjo - gradnja na tujem zemljišču in v nasprotju z izdanim dovoljenjem - pristojnost inšpekcije in sodišča splošne pristojnosti
Za odločitev v zadevi je pravno pomembno pravno in dejansko stanje v času izdaje upravnega akta. Ker sta investitorja izkazala pravico graditi na zemljiščih, ki so navedena v enotnem dovoljenju za gradnjo, pritožnik z ugovori gradnje na tujem zemljišču in povzročanjem škode, v tem postopku presoje zakonitosti izdanega dovoljenja, ne more uspeti.
Tožnikovo zatrjevano preganjanje, ne dosega preganjanja, ki se je uveljavilo kot standard v ustaljeni upravno sodni praksi. Zato bi tožena stranka lahko zavrnila tožnikovo prošnjo na tej pravni podlagi (2. alinea 2. odstavka 35. člena ZAzil) in ne na podlagi notranje razselitve (4. alinea 2. odstavka 35. člena ZAzil).
denacionalizacija - ugotovitev državljanstva - retroaktivna uporaba Zakona o državljanstvu FLRJ - članstvo v Kulturbundu - nemška narodnost - domneva nelojalnosti - dokazovanje lojalnosti
Članstvo v Kulturbundu predstavlja zavestno odločitev osebe, da se pred ali po okupaciji Slovenije s strani nemškega rajha odloči za članstvo v organizaciji, v katero so se lahko vključevale praviloma le osebe nemške narodnosti (po rodu ali na podlagi osebne opredelitve) in katere ključni namen je bil uresničevanje nemške raznarodovalne politike do Slovencev. Zato se je za potrebe postopka po 3.odstavku 63.člena ZDen v upravno sodni praksi uveljavilo stališče, da je članstvo v Kulturbundu dokaz nemške nacionalnosti. Zakonsko domnevo o nelojalnosti lahko stranke v postopku izpodbijajo in dokazujejo lojalno ravnanje. Dokazovanja lojalnosti pa ni mogoče graditi na morebitni odsotnosti podatkov o nelojalnem ravnanju, temveč je treba ponuditi navedbe in dokaze o ravnanju, ki izkazujejo lojalnost oziroma izkazati druge okoliščine, ki prepričljivo nasprotujejo domnevi nelojalnosti.