sodba - identiteta med obtožbo in sodbo - sprememba obtožbe - izključen kazenski pregon - zastaranje pregona - kazenska ovadba in predlog - predlog oškodovanca za pregon
V modificirani obtožbi z zmanjšanjem kriminalne količine tožilka ni prestopila okvira historičnega dogodka, opisanega v obtožnem predlogu in ni šlo za novo (drugo), ampak za drugačno kaznivo dejanje, opis kaznivega dejanja pa bi glede na rezultat dokazovanja lahko prilagodilo tudi sodišče samo.
Vsebina oškodovančevega predloga za pregon ni nujno tudi opis kaznivega dejanja z vsemi zakonskimi znaki, zadošča namreč oškodovančev predlog z opisom življenjskega primera (historičnega dogodka), ki je predmet obtožbe.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23408
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 377, 377/2, 420, 420/2.KZ člen 244, 244/1.
zahteva za varstvo zakonitosti - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - bistvene kršitve določb kazenskega postopka - zavrnitev dokaznega predloga - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin - predlog državnega tožilca glede pritožbe zoper sodbo - kršitev kazenskega zakona - pravna opredelitev kaznivega dejanja - zloraba položaja ali pravic
Obdolženec, ki si je kot direktor gospodarske družbe protipravno prilastil izkupiček od prodanega vozila, ki ga je družba prodala v okviru svoje dejavnosti, je izpolnil vse zakonske znake kaznivega dejanja zlorabe položaja ali pravic.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov - sorodstveno razmerje zapisnikarice višjega sodišča in stranke - objektivna nepristranost sodišča
Sorodstvenega razmerja sodne zapisnikarice s tožečo stranko ni mogoče subsumirati pod pojem "drugega tehtnega razloga" iz 67. člena ZPP. Objektivna nepristranskost sodišča, ki se izraža v percepciji javnosti o nevtralnosti in neodvisnosti sodišča kot nosilca sodne funkcije, namreč v konkretnem primeru po razumnih merilih ne more biti prizadeta, če bo v zadevi na pritožbeni stopnji odločalo Višje sodišče v Ljubljani. Z ustrezno organizacijo dela in pravilno razporeditvijo sodnih zapisnikaric v zvezi z obravnavano zadevo je mogoče zagotoviti, da videz nepristranskosti sojenja ne bo okrnjen.
zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - kršitev kazenskega zakona
O kršitvi kazenskega zakona je mogoče govoriti le takrat, ko sodišče na pravilno in popolno ugotovljeno dejansko stanje nepravilno uporabi neko kazensko-materialno določbo, ali če določbe, ki bi jo moralo uporabiti, ne uporabi.
ZOR člen 154, 154/1, 173, 174, 177, 177/2, 192, 192/2, 205.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost vzdrževalca ceste - odgovornost investitorja - namestitev varnostne ograje med pasovi obvoznice - odgovornost imetnika motornega vozila - trčenje motornega vozila s pešcem - nedovoljen prehod obvoznice - nepričakovanost ravnanja oškodovanca - oprostitev odgovornosti - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci
Pri izpolnjevanju zakonskih nalog omogočanja varnega prometa in vzdrževanja cest bi morali toženki kot pravni naslednici vzdrževalca ceste odvrniti možnost sicer nedovoljenega prehajanja ceste čez obvoznico, za katero pa sta vedeli. Prekratka in na več mestih poškodovana oziroma razrezana žična ograja na zelenem pasu na sredi obvoznice, ki je štiripasovna magistralna cesta, ni služila svojemu namenu preprečiti nedovoljeno prehajanje pešcev.
Pešcev prispevek v konkretni zadevi pomeni tudi njegovo krivdno odgovornost zaradi kršitve zakonske prepovedi prehajanja pešcev čez štiripasovno magistralno cesto, kar je pešec storil kljub postavljeni, čeprav neustrezni žični ograji in kljub obstoju prehodnega podhoda za pešce. Tako njegovo nedovoljeno ravnanje je bistveno prispevalo k škodnemu dogodku in ima tudi v primerjavi s krivdno opustitvijo rednega vzdrževanja ograje oziroma nenamestitve daljše ograje znatno večjo težo.
Tretje tožena zavarovalnica, ki odgovarja za ravnanje voznika motornega vozila, pa se je uspela oprostiti odgovornosti v danih okoliščinah nenadnega pojava pešca na štiripasovni magistralni obvoznici, ki tudi ni imela pločnikov in prehoda za pešce, voznik avtomobila ni mogel pričakovati. Ko je do take pričakovane situacije prišlo, pa se voznik trčenju ni mogel izogniti. Do nesreče je prišlo izključno zaradi ravnanja pešca.
prikrita posojilna pogodba - zastava - pristop k dolgu - poroštvo - razdrtje pogodbe - dolžnost vrnitve prejetega
Pasivna legitimacija za toženca izhaja prav iz zastavne pogodbe z dne 4.7.1994, na katero se sklicuje tudi revizija. Ta pogodba zaradi neizvedbe v zemljiški knjigi sicer res ne ustvarja stvarnopravnih upravičenj, ima pa vsaj določena obligacijska upravičenja. V 1. členu pogodbe je določeno, da pogodbenika sporazumno ugotavljata, da na podlagi pogodbe o leasingu z dne 1.7.1994 (med tožnico in A. d.o.o.) obstoji v korist tožnice in v breme toženca in njegove žene določena denarna terjatev.
Ker dolg temelji na prikriti posojilni pogodbi, ki je bila kasneje razdrta, mora toženec vrniti prejeti denar s pripadajočimi obrestmi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sedež stranke in zakonitega zastopnika - izbirna krajevna pristojnost
Kadar je določena izbirna krajevna pristojnost, veljajo strožji kriteriji za smotrnost določitve drugega stvarno pristojnega sodišča.
Najlažje in najhitreje se opravi postopek pred tistim sodiščem, kjer je na razpolago večina dokazov.
ZMZPP člen 95, 96, 97, 98, 99, 100, 101, 108, 109, 111.ZNP člen 37.ZPP člen 339, 339/2-8, 339/2-14, 365.
priznanje tuje sodne odločbe - sodba sodišča Bosne in Hercegovine - potrdilo o pravnomočnosti - datum pravnomočnosti sodne odločbe
V postopku priznanja tuje sodne odločbe ni utemeljen ugovor, da datum pravnomočnosti tuje sodne odločbe ni pavšalno ugotovljen. Datum pravnomočnosti na potrdilu o pravnomočnosti je ugotovil in potrdil pristojen tuj organ. V postopku priznanja tuje sodne odločbe se preizkuša le ali je potrdilo o pravnomočnosti pristojnega organa priloženo.
zastava - pravice zastavnega upnika - gospodarska pogodba - poplačilo upnika brez intervencije sodišča
Pri zastavi stvari, danih ob sklenitvi kreditne, gospodarske pogodbe, uporaba določila 981. člena ZOR ne izključuje dejstvo, da je zastavnik fizična oseba. Zato se upniku pri realizaciji zastave ni treba obračati predhodno na sodišče.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23341
ZKP člen 148, 148/1, 148/2, 201, 201/1-3, 371, 371/1-11, 515, 515/3.KZ člen 25.
pripor - neogibna potrebnost - sorazmernost - zbiranje obvestil s strani policije - mednarodna pravna pomoč - razlogi o odločilnih dejstvih - sostorilstvo
Dokazno gradivo, ki ga je zbrala in slovenskim državnim organom posredovala italijanska policija, ima enako dokazno vrednost v predkazenskem postopku kot gradivo, ki ga slovenska policija pridobi v skladu z določbami 1. in 2. odstavka 148. člena ZKP.
ZKP člen 18, 18/1, 194, 307, 307/2, 420, 420/1-3, 420/2.URS člen 29, 29-3.
pravice obrambe – izvajanje dokazov v obdolženčevo korist – zavrnitev dokaznega predloga – prosta presoja dokazov – pripor zaradi izmikanja glavni obravnavi - privedba
Če predlagani dokaz ni v relevantni materialnopravni zvezi z obravnavanim kaznivim dejanjem ali ni izkazana verjetnost, da bo s predlaganim dokazom moč ugotoviti ali izključiti obstoj dejstev oziroma okoliščin, pomembnih za razsojo, lahko sodišče izvedbo takšnega dokaza zavrne, ne da bi kršilo pravice obdolženca.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravnomočnost izpodbijane odločitve - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti odločitev
Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče vložiti le zoper pravnomočno odločitev nižjega sodišča. Sodišče druge stopnje je odločitev sodišča prve stopnje spremenilo na tak način, da je odločilo le o delu zadeve, v preostanku pa je ostala zadeva še odprta za odločanje. Slednje ne predstavlja pravnomočne odločitve, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati z izrednim pravnim sredstvom.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23549
ZKP člen 371, 371/1-11, 372, 372/1-1.KZ člen 25, 217, 218, 218/2.URS člen 39, 39/1.
sostorilstvo - pravica do svobode izražanja - kršitev kazenskega zakona - izključitev protipravnosti - zloraba pravice - oškodovanec - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - zakonski znaki kaznivega dejanja - obstoj kaznivega dejanja - nasprotja med izrekom in razlogi sodbe - pravno relevantna dejstva - izsiljevanje - grožnja, usmerjena v ogrožanje časti in dobrega imena - protipravna grožnja - skupna izvršitev kaznivega dejanja
Pri goljufiji storilec uresničuje svoj namen pridobitve protipravne premoženjske koristi in doseže prikrajšanje na premoženju drugega z lažjo ali zavajanjem, pri izsiljevanju pa z grožnjo o razkritju okoliščin, ki lahko prizadenejo čast ali dobro ime prisiljenega ali njegovih bližnjih; pri tem je vsebina grožnje lahko resnična ali neresnična.
ZKZ, ki določa način in postopek prodaje, omogoča lastniku, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, da ga lahko proda po postopku, ki je urejen v 23. in 24. členu ZKZ, se pravi da pri upravni enoti da ponudbo, torej predlog za sklenitev prodajne pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da se s sprejemom ponudbe lahko sklene pogodba (31. in 32. člen ZOR). V 21. členu pa ZKZ v prvem odstavku določa, da lahko uveljavljajo prednostno pravico za nakup prednostni upravičenci in šele, če nihče od njih ne uveljavlja prednostne pravice, potem lahko lastnik proda ponujeno nepremičnino tudi drugim kupcem, ki so sprejeli ponudbo.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot sorodnica stranke v postopku
Ker je mati pravdne stranke je zaposlena na krajevno pristojnem sodišču, obstaja razlog za prenos pristojnosti.
Oškodovanec lahko poda predlog za pregon še preden izve, kdo je kaznivo dejanje storil, tak predlog pa ohrani procesno veljavo tudi potem, ko oškodovanec izve, da se je utemeljen sum osredotočil na določeno osebo.
postopek proti mladoletnikom - pripor – pripor zoper mladoletnika kot izjema – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pristojnost – ni razlogov o odločilnih dejstvih
Če se sodnik za mladoletnike ne strinja s predlogom državnega tožilca za odreditev pripora med pripravljalnim postopkom, o nesoglasju odloča senat za mladoletnike sodišča prve stopnje, o pritožbi zoper njegov sklep pa odloča višje sodišče kot pritožbeno sodišče.