Če je predlagana začasna odredba, ob tožbi vloženi zaradi varstva ustavnih pravic, se sodišče pri odločanju o začasni odredbi ne more izogniti obligatornemu preizkusu tožbe in zahteve, predvsem, ali obstajajo procesne predpostavke po 34.členu ZUS, ki so pomembne tudi za postopek ugotavljanja pogojev za izdajo začasne odredbe. Če katera od procesnih predpostavk iz 34.člena ZUS ni podana, je treba tožbo zavreči, še predno se pristopi k odločanju o utemeljenosti zahteve za izdajo začasne odredbe.
Mehanizem nastanka telesne poškodbe (ravno to pa besedna zveza "podrl na tla" opisuje) kot del opisa kaznivega dejanja za njegov obstoj sam po sebi ni pomemben, saj se v besedilu kazenskopravne norme ne pojavlja kot zakonski znak obravnavanega kaznivega dejanja.
ZKP člen 372, 372/1-3, 372/1-5, 426, 426/2.KZ člen 54, 54/3.
kršitev kazenskega zakona - zahteva za varstvo zakonitosti v škodo obsojenca - preklic pogojne obsodbe - poseben pogoj v pogojni obsodbi
Če sodišče ne prekliče prejšnje pogojne obsodbe, v kateri je naložena posebna obveznost, in jo zajame v novi pogojni obsodbi, ob novi preizkusni dobi pa ne določi (prevzame) obsojencu naložene izpolnitve posebne obveznosti iz prejšnje pogojne obsodbe, preklic zaradi neizpolnitve posebne obveznosti ni mogoč.
ZOR člen 154, 154/1, 173, 174, 177, 177/2, 192, 192/2, 205.ZPP člen 41, 41/2, 367, 367/2, 377.
odgovornost vzdrževalca ceste - odgovornost investitorja - namestitev varnostne ograje med pasovi obvoznice - odgovornost imetnika motornega vozila - trčenje motornega vozila s pešcem - nedovoljen prehod obvoznice - nepričakovanost ravnanja oškodovanca - oprostitev odgovornosti - deljena odgovornost - duševne bolečine zaradi smrti bližnjega - posredni oškodovanci
Pri izpolnjevanju zakonskih nalog omogočanja varnega prometa in vzdrževanja cest bi morali toženki kot pravni naslednici vzdrževalca ceste odvrniti možnost sicer nedovoljenega prehajanja ceste čez obvoznico, za katero pa sta vedeli. Prekratka in na več mestih poškodovana oziroma razrezana žična ograja na zelenem pasu na sredi obvoznice, ki je štiripasovna magistralna cesta, ni služila svojemu namenu preprečiti nedovoljeno prehajanje pešcev.
Pešcev prispevek v konkretni zadevi pomeni tudi njegovo krivdno odgovornost zaradi kršitve zakonske prepovedi prehajanja pešcev čez štiripasovno magistralno cesto, kar je pešec storil kljub postavljeni, čeprav neustrezni žični ograji in kljub obstoju prehodnega podhoda za pešce. Tako njegovo nedovoljeno ravnanje je bistveno prispevalo k škodnemu dogodku in ima tudi v primerjavi s krivdno opustitvijo rednega vzdrževanja ograje oziroma nenamestitve daljše ograje znatno večjo težo.
Tretje tožena zavarovalnica, ki odgovarja za ravnanje voznika motornega vozila, pa se je uspela oprostiti odgovornosti v danih okoliščinah nenadnega pojava pešca na štiripasovni magistralni obvoznici, ki tudi ni imela pločnikov in prehoda za pešce, voznik avtomobila ni mogel pričakovati. Ko je do take pričakovane situacije prišlo, pa se voznik trčenju ni mogel izogniti. Do nesreče je prišlo izključno zaradi ravnanja pešca.
ZKZ, ki določa način in postopek prodaje, omogoča lastniku, ki želi prodati kmetijsko zemljišče, da ga lahko proda po postopku, ki je urejen v 23. in 24. členu ZKZ, se pravi da pri upravni enoti da ponudbo, torej predlog za sklenitev prodajne pogodbe, ki vsebuje vse bistvene sestavine pogodbe, tako da se s sprejemom ponudbe lahko sklene pogodba (31. in 32. člen ZOR). V 21. členu pa ZKZ v prvem odstavku določa, da lahko uveljavljajo prednostno pravico za nakup prednostni upravičenci in šele, če nihče od njih ne uveljavlja prednostne pravice, potem lahko lastnik proda ponujeno nepremičnino tudi drugim kupcem, ki so sprejeli ponudbo.
zastava - pravice zastavnega upnika - gospodarska pogodba - poplačilo upnika brez intervencije sodišča
Pri zastavi stvari, danih ob sklenitvi kreditne, gospodarske pogodbe, uporaba določila 981. člena ZOR ne izključuje dejstvo, da je zastavnik fizična oseba. Zato se upniku pri realizaciji zastave ni treba obračati predhodno na sodišče.
javna obljuba nagrade - kdaj javna obljuba veže - identifikacija udeleženca nagradne igre - naslov bivališča - zamuda dolžnika z izpolnitvijo - obveznost v dajatvi stvari, določeni po vrsti - denarna vrednost dolgovane stvari - nečiste denarne terjatve - začetek teka zakonskih zamudnih obresti
Denarna terjatev na podlagi 290. člena ZOR nastane šele tedaj, ko jo upnik izbere namesto neizpolnjene nedenarne (dajatvene) obveznosti. Ker se višina te terjatve navezuje na vrednost dolgovane stvari, jo je treba določiti. Ta vrednost se s časom spreminja, zato jo je treba določiti v konkretno določenem času. To je naravna lastnost t.i. nečistih denarnih terjatev, ki se odraža tudi pri teku zakonskih zamudnih obrestih.
Oškodovanec lahko poda predlog za pregon še preden izve, kdo je kaznivo dejanje storil, tak predlog pa ohrani procesno veljavo tudi potem, ko oškodovanec izve, da se je utemeljen sum osredotočil na določeno osebo.
ZPP člen 107, 107/3, 339, 339/1, 370, 370/1-1, 370/2. ZOR člen 256, 256/2. ZM člen 16.
relativna kršitev določb pravdnega postopka pred sodiščem prve stopnje - izpolnitev obveznosti iz vrednostnega papirja - menica - ugovor zoper podlago temeljnega pravnega posla
Možnost ponarejanja listine pri njenem fotokopiranju je toženec v pritožbenem postopku uveljavljal le v okviru pritožbenega razloga zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Revizijsko poudarjanje te možnosti, tokrat v okviru zatrjevanja procesne kršitve, pomeni nedovoljen revizijski razlog, ker relativna procesna kršitev pred sodiščem prve stopnje, ki ni bila uveljavljana v pritožbenem postopku, ni dovoljen revizijski razlog.
Sodišči sta lahko obravnavali toženčev ugovor proti temeljnemu pravnemu poslu, ki je bil podlaga njegove menične zaveze, ker sta pravdni stranki v meničnem razmerju trasant in remitent.
pridobitev lastninske pravice - originarna pridobitev lastninske pravice - prodaja nepremičnine v izvršilnem postopku - javna dražba - odtujitev stvari med pravdo - pravnomočnost
Kdor pridobi lastninsko pravico v izvršilnem postopku s prodajo na javni dražbi, jo pridobi originarno. Tako tak kupec tudi ni pravni naslednik v smislu 190. člena ZPP. Lastninske pravice na tako prodani stvari pa ni mogoče uveljavljati na dejanski podlagi, ki izvira izpred prodaje na dražbi.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - prenos pristojnosti iz razlogov smotrnosti - sedež stranke in zakonitega zastopnika - izbirna krajevna pristojnost
Kadar je določena izbirna krajevna pristojnost, veljajo strožji kriteriji za smotrnost določitve drugega stvarno pristojnega sodišča.
Najlažje in najhitreje se opravi postopek pred tistim sodiščem, kjer je na razpolago večina dokazov.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz tehtnih razlogov - dvom v nepristranost sodišča - uslužbenka pristojnega sodišča kot sorodnica stranke v postopku
Ker je mati pravdne stranke je zaposlena na krajevno pristojnem sodišču, obstaja razlog za prenos pristojnosti.
dokazovanje - prepoznava predmetov in oseb - prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji - sodna prepoznava nedovoljen dokaz
Če sodišče v kazenskem postopku zasliši pričo o tem, kako je potekala prepoznava osumljenca po fotografijah na policiji, je dokaz izpovedba priče, ne pa listina, ki jo je sestavila policija.
Prodaja zarubljenih stvari ni nična, saj je prepovedana le dolžniku kot prodajalcu, ne pa kupcu teh predmetov; zato ne more biti nična niti pogodba, po kateri zarubljene predmete proda nekdo, ki niti ni dolžnik.
postopek proti mladoletnikom - pripor – pripor zoper mladoletnika kot izjema – bistvena kršitev določb kazenskega postopka – pristojnost – ni razlogov o odločilnih dejstvih
Če se sodnik za mladoletnike ne strinja s predlogom državnega tožilca za odreditev pripora med pripravljalnim postopkom, o nesoglasju odloča senat za mladoletnike sodišča prve stopnje, o pritožbi zoper njegov sklep pa odloča višje sodišče kot pritožbeno sodišče.
dovoljenost zahteve za varstvo zakonitosti - pravnomočnost izpodbijane odločitve - zavrženje zahteve za varstvo zakonitosti odločitev
Zahtevo za varstvo zakonitosti je mogoče vložiti le zoper pravnomočno odločitev nižjega sodišča. Sodišče druge stopnje je odločitev sodišča prve stopnje spremenilo na tak način, da je odločilo le o delu zadeve, v preostanku pa je ostala zadeva še odprta za odločanje. Slednje ne predstavlja pravnomočne odločitve, ki bi jo bilo mogoče izpodbijati z izrednim pravnim sredstvom.