Ker je tožena stranka presojala obstoj subjektivne in objektivne ogroženosti tožnikov v smislu določb EKČP v izvorni državi in ugotovila, da varnost tožnikov ne bi bila ogrožena, saj je bilo zdravljenje prve tožnice končano pred petimi leti, za nadomestilo hormonov, ki jih bo morala jemati doživljenjsko, pa je v domačem kraju možno dobiti zdravila z istovrstnimi učinkovinami, ni pogojev za priznanje azila iz humanitarnih razlogov.
Ker je Ustavno sodišče Republike Slovenije delno razveljavilo 3. odstavka 23. člena ZUS, se tudi v sporih o zakonitosti posamičnega akta, o stroških postopka odloča po določbah Zakona o pravdnem postopku. Po 44. členu Zakona o Ustavnem sodišču se del zakona, ki ga je Ustavno sodišče razveljavilo, ne uporablja za razmerja, nastala pred dnem, ko je razveljavitev začela učinkovati, če do tega dne o njih ni bilo pravnomočno odločeno. Ker v obravnavanem upravnem sporu še ni bilo pravnomočno odločeno, delna razveljavitev ZUS pa je začela učinkovati dne 29.4.2006, je pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi tožeče stranke zoper izpodbijani sklep (2. točka izreka sodbe in sklepa) in na podlagi 3. točke 2. odstavka 77. člena v zvezi z 68. členom ZUS spremenilo izpodbijani sklep tako, da je tožeči stranki priznalo stroške postopka, ki jih mora tožeči stranki plačati tožena stranka.
Ker je tožena stranka v upravnem sporu uspela le deloma, to je v zvezi z odločbo Ustavnega sodišča RS glede zamudnih obresti, v skladu z 2. odstavkom 154. člena ZPP, sama trpi svoje stroške postopka.
pravice obrambe - dokazovanje - izvedba dokazov v korist obdolženca - zavrnitev dokaznega predloga - bistvena kršitev določb kazenskega postopka - razlogi o odločilnih dejstvih
Zgolj trditev na ravni hipoteze ne more biti podlaga za odreditev izvedenca in s tem tudi ne za sklepanje, da je bila z zavrnitvijo tega dokaza kršena obsojenkina pravica do izvajanja dokazov v njeno korist.
Kadar je podan kateri izmed razlogov iz 2. odstavka 35. člena ZAzil in je iz prošnje očitno, da ni utemeljen, se taka prošnja zavrne v pospešenem azilnem postopku.
Kadar se z upravno odločbo nekomu nalaga obveznost, mora biti v izreku te odločbe navedeno tudi, zoper koga lahko upravičenec zahteva njeno izvršitev. Ker prvostopna odločba te odločitve nima, je ni mogoče izvršiti, saj v njej ni odločeno, zoper katero osebo naj stranka vloži izvršilni predlog in kdo je zavezanec za plačilo obveznosti, ki je bila ugotovljena z odločbo. Ta pomanjkljivost je ničnostni razlog po 3. točki 1. odstavka 279. člena ZUP. Nanj bi bila dolžna paziti tožena stranka in tudi sodišče prve stopnje v skladu z 2. odstavkom 35. člena ZUS. Zato je pritožbeno sodišče razveljavilo izpodbijano sodbo in odpravilo odločbo tožene stranke.
Izpodbijana sodba nima razlogov o odločilnem dejstvu, da je prvostopni organ tožeči stranki brez pravne podlage z odločbo z dne 30.10.1999 ponovno odmeril komunalno takso za prvih deset mesecev v letu 1999, zato ima izpodbijana sodba pomanjkljivosti, zaradi katerih se ne more preizkusiti, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka v upravnem sporu (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP v zvezi s 1. odstavkom 16. člena ZUS). Javni razpis glede na drugi odstavek 1. člena ZUS v zvezi s prvim odstavkom 3. člena ZUS ne predstavlja upravnega akta oziroma akta, ki se lahko izpodbija v upravnem sporu.
sprejem v slovensko državljanstvo - slovensko poreklo - sorodstveno razmerje - prababica - prednica v tretjem kolenu v ravni vrsti
Stopnjo sorodstva v ravni črti določimo tako, da preštejemo število rojstev, ki ločujejo prednika in potomca. Pri tem pa ne vštejemo rojstvo sorodnika, od katerega začnemo šteti. Prababica je torej do tožnica prednica v tretjem kolenu v ravni vrsti.
ZUP člen 260, 260/1. ZDoh člen 70. ZUS člen 59, 59/1.
dohodnina - obnova postopka - obnovitveni razlog - zmotna uporaba materialnega prava
Za dovolitev obnove postopka mora biti med drugimi pogoji izpolnjen tudi pogoj, da je za obnovo podan eden od v 260. členu ZUP taksativno predpisanih pogojev. Dejstvo, da je tožnik v letu 2001 izvedel za zanj ugodnejše zakonsko določilo ZDoh, predstavlja zmotno uporabo materialnega prava. Napačna uporaba materialnega prava pa ni razlog za obnovo postopka.
Glede na ugotovljeno višino rednih mesečnih prejemkov tožnika in njegove žene, je pravilno sklepanje prvostopnega sodišča, da bo tožnik zmogel plačati sodno takso za tožbo. S plačilom taks ne bodo občutno zmanjšana sredstva, s katerimi se preživlja tožnik oz. njegova družina.
Tretji odstavek 373. člena ZTVP-1, ki določa vsebino sklepa, s katerim predsednik senata naloži vložniku, naj popravi vlogo, ne določa izrecno, da mora v sklepu vložnika opozoriti na posledice. Tožničina vloga ni bila zavržena zato, ker bi šlo za nepopravljivo pomanjkljivost, pač pa zato, ker popravljiva pomanjkljivost ni bila odpravljena v (podaljšanem) roku. Toženi stranki torej ni bilo treba razlagati, zakaj pomanjkljivosti ni mogoče odpraviti, saj njena odločitev ne temelji na takšni ugotovitvi.
odpoved pogodbe o zaposlitvi - rok za vložitev tožbe
Tožnik v tožbi navaja, da je redno odpoved pogodbe o zaposlitvi prejel 2.11.2004, iz uradnega zaznamka na tožbi pa je razvidno, da je bila tožba vložena neposredno na sodišču 10.12.2004, to je po poteku 30. dnevnega roka. Odpovedni rok 30 dni, ki je po mnenju tožene stranke pripadal tožniku, je bil določen v redni odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kar pomeni, da je tožnik zanj izvedel že z vročitvijo odpovedi. Zato bi moral zahtevati ugotovitev nezakonitosti v odpovedi pogodbe o zaposlitvi v 30. dneh od takrat, ko mu je bila vročena odpoved pogodbe o zaposlitvi (ker gre za ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, se rok ne podaljša za 8 dni, ne glede na to, da je tožnik poizkušal s postopkom po določbi prvega in drugega odstavka 204. člena urediti sporni problem). Ker gre v primeru 30 dnevnega roka iz tretjega odstavka 204. člena ZDR za prekluzivni rok, sodišče naj pazi po uradni dolžnosti ves čas trajanja sodnega postopka. Zato je revizijsko sodišče ob ugotovitvi, da je bila tožba vložena po poteku 30 dnevnega roka, tožbo zavrglo v delu, ki se nanaša na ugotovitev nezakonitosti odpovedi pogodbe o zaposlitvi, kamor se šteje tudi določitev odpovednega roka v primeru odpovedi pogodbe o zaposlitvi.
Izpolnitev pogojev za revizijo po 35. členu ZDSS-1 pomeni, da gre za revizijo po pooblaščencu, ki mora izkazati pravniški državni izpit in dodatno tudi dejstvo, da je predstavnik sindikata ali združenja delodajalcev, ki je zaposlen pri sindikatu ali združenju delodajalcev za zastopanje članov teh organizacij. Ne zadošča že pogodba o delu ali mandatna pogodba pooblaščenca s sindikatom (primerjaj s prej veljavno ureditvijo po 16. členu ZDSS), temveč pogodba o zaposlitvi (za določen ali nedoločen, polni ali krajši delovni čas).
revizija - dovoljenost revizije - sporni predmet - vrednost spornega predmeta - zakonske zamudne obresti
Prisojene zakonske zamudne obresti od posameznih mesečno zapadlih razlik plač predstavljajo postransko terjatev, ki se pri ugotavljanju vrednosti spornega predmeta oz. vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe ne upošteva.
Manjši zastoji ali odkloni od poti na zdravniški pregled, ki jo je delavec sicer sposoben opraviti sam, brez škode za svoje zdravje, ne predstavljajo kršitve zdravniških navodil ali nedovoljenega potovanja iz kraja bivanja.