spor o pristojnosti - predlog za izvršbo - predlog za nadaljevanje izvršbe - stalno bivališče dolžnika
Ker se dolžnikovo stalno prebivališče nahaja na sodnem območju Okrajnega sodišča v Velenju, je za odločitev o predlogu za izvršbo pristojno Okrajno sodišče v Velenju.
ZAzil člen 27, 27/1, 27/1-1, 27/1-3.ZPP člen 189, 189/3. ZUS člen 16, 16/1, 68, 73.
azil - omejitev gibanja - litispendenca
Ne glede na to, da je drugo tožbo zoper isti akt tožene stranke vložil tožnik po drugem odvetniku, je prvostopno sodišče odločilo pravilno, ko je drugo tožbo zavrglo, saj je o prvi tožbi že odločilo, zoper isti akt pa ista stranka ne more vložiti dveh tožb.
določitev krajevne pristojnosti po višjem sodišču - delegacija pristojnosti iz drugih tehtnih razlogov
Tožnica je istočasno predlagala izločitev predsednice sodišča in določitev drugega stvarno pristojnega sodišča. Predlog za izločitev predsednice sodišča je bil zavrnjen in že zato ni podan utemeljen dvom v objektivno nepristranskost sodnikov.
ZAzil člen 25, 25/2, 35, 35/2, 35/2-1, 35/2-2, 36, 36-2. ZUS člen 59, 59/1, 77, 77/2, 77/2-3.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - razlogi za zavrnitev
V pospešenem postopku se lahko prošnja za azil zavrne kot očitno neutemeljena, ker očitno ne gre za preganjanje, le tedaj, kadar okoliščine oziroma ravnanje, ki jih tožnik navaja, v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja.
Pristojnost Veterinarske uprave Republike Slovenije za izdajo predmetnega inšpekcijskega ukrepa določajo zakonske določbe ZVet. Nepoznavanje prava bremeni tisto stranko, ki bi ga morala poznati (ignorantia iuris nocet).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23534
ZKP člen 55, 319, 319/1, 331, 331/2, 344, 371, 371/1-5, 371/1-11, 372, 372-2, 372-5.KZ člen 143.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - dokazni postopek - zaslišanje izvedenca - prisotnost izvedenca na glavni obravnavi - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin - okoliščine, ki preprečujejo kazenski pregon - sposobnost za sodelovanje v postopku - oškodovanec - predlog za pregon - predlog za nadaljevanje postopka - kršitev kazenskega zakona - bistveno zmanjšana prištevnost - odločba o kazenski sankciji - primernost kazni - protipraven odvzem prostosti - trajajoče kaznivo dejanje
Izvedenec, ki še ni bil zaslišan, ne more biti navzoč pri zaslišanju drugega izvedenca, lahko pa je navzoč pri izvedbi drugih dokazov. Drug izvedenec pomeni drugi izvedenec iste stroke, medtem ko glede izvedencev različnih strok ni ovire, da ne bi smeli biti navzoči pri zaslišanju drugih izvedencev.
špedicijska pogodba - zastaranje - začetek teka zastaranja - dospelost terjatve - plačilo provizije - plačilo potrebnih stroškov - carina
Špediter lahko zahteva plačilo provizije (plačilo provizije torej dospe), ko izpolni svoje obveznosti iz špedicijske pogodbe (840. člen ZOR). Drugače je pri povrnitvi potrebnih stroškov: špediter njihovo plačilo lahko zahteva takoj (drugi odstavek 841. člena ZOR). Zakonska norma, ki v tem primeru ne odstopa od splošne ureditve dospelosti obveznosti iz 314. člena ZOR, torej glede povračila stroškov špediterju določa, da dospejo takoj, ko nastanejo. Čeprav je špediter, ki sklepa posle v svojem imenu na račun naročitelja, nasproti tretjim osebam sam zavezan za plačilo obveznosti, ni dolžan kreditirati naročitelja. Ni dvoma, da je špediterjeva carinska obveznost v konkretnem primeru nastala in s tem dospela vsaj 28.6.1997, ko je postala izvršljiva odločba carinskega organa z dne 21.11.1995. Začetka zastaranja ni mogoče vezati na datum dejanskega plačila carine s strani tožeče stranke, saj bi bilo to v nasprotju z dispozitivnim pravilom iz drugega odstavka 841. člena ZOR o dospelosti obveznosti naročitelja za povračilo stroškov.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23568
ZKP člen 371, 371/1-11, 420, 420/2, 424, 424/1.KZ člen 187, 197, 197/1, 197/2.
kršitev kazenskega zakona - stek kaznivih dejanj - nadaljevano kaznivo dejanje - osebno kaznivo dejanje - prikazovanje pornografskega gradiva - omogočanje uživanja mamil - kvalificirana oblika kaznivega dejanja - zahteva za varstvo zakonitosti - obseg preizkusa - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja
Konstrukcija nadaljevanega kaznivega dejanja je praviloma izključena, kadar gre za tako imenovana osebna kazniva dejanja; to so tista, kjer je napadena oseba ali osebnostne vrednote oziroma kjer so posebni objekt kazenskopravnega varstva neposreden izraz ustavno zagotovljene nedotakljivosti človekove telesne in duševne integritete, njegove zasebnosti in osebnostnih pravic (35. člen Ustave RS) oziroma katere od njihovih komponent.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev - premoženje prosilca
Določba 19. člena ZBPP izrecno izključuje dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilcu, katerega premoženje dosega ali presega višino 20 minimalnih plač in to ne glede na to, da mesečni dohodek na člana družine ne presega cenzusa iz 13, člena ZBPP.
Ker tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči, je odločitev tožene stranke, da se zavrne dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilna.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23491
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 217.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zavrnitev dokaznega predloga - goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja
Če sodišče v sodbi ne navede razlogov za zavrnitev dokaznega predloga, prekrši določbo 7. odstavka 364. člena ZKP, vložnik zahteve pa mora izkazati vpliv te kršitve na pravilnost in zakonitost sodbe.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - predkazenski postopek - strokovno mnenje - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa
Strokovno mnenje Centra za kriminalistično tehnične preiskave je bilo izdelano skladno s pooblastili policije iz 1. in 2. odstavka 148. člena ZKP, zato ne gre za dokaz, na katerega sodišče ne bi smelo opreti sodne odločbe.
kršitev ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Po presoji pritožbenega sodišča čakanje stranke na rešitev zadeve ne pomeni njene pasivnosti in soprispevka k trajanju postopka. Prispevek stranke bi imel vpliv na trajanje postopka le tedaj, če bi z izrabljanjem procesnih možnosti ovirala delo sodišča (neupoštevanje instrukcijskih rokov, zahteve za preložitev narokov in podobno). Za sojenje brez nepotrebnega odlašanja ne more biti odločilno, kako je zadeva v zvezi s pravnimi sredstvi prehajala iz okrajnega na višje sodišče in tudi ne ponovni vpis zadeve, saj gre za administrativno določbo Sodnega reda v zvezi s poslovanjem s spisi. Za stranko je pomembno, kdaj je tožbo vložila in od tedaj dalje se presoja hitrost poteka reševanja zadeve. Prav tako tudi določbe Sodnega reda o tem, katera zadeva je prednostna in katera ne in tudi ne čas trajanja reševanja pravdnih zadev pri toženi stranki, s čemer sodišče utemeljuje zavrnitev zahtevka, za samo vprašanje obstoja uveljavljane kršitve ne morejo biti upoštevni. Povprečje trajanja postopkov na sodišču ni argument za presojo kršitve ustavne pravice do sojenja v razumnem roku, saj gre za pravico stranke, da dobi rešitev v doglednem oziroma razumnem času in ne za pravico, da je obravnavana enako hitro ali enako počasi kot druge stranke.
ZOR člen 15, 99, 99/1, 99/2, 100.ZIZ člen 17, 17/2-2, 21.ZPP člen 214, 214/4.
razlaga pogodbe - pogodbena volja strank - skupen namen pogodbenih strank - dokazovanje - navedba dejstev - splošno znana dejstva - trditveno breme
Pogodbe in drugi pravni posli avtonomnega pravnega urejanja se od splošnih oziroma posamičnih (oblastvenih) pravnih aktov razlikujejo po tem, da stranki posameznega pravnega posla z njim izrazita voljo, ki je vsebina tega pravnega posla, z namenom zase povzročiti nastop pravnih posledic. Vsebino konkretnih in posamičnih pravil, ki sta jih pogodbeni stranki določili s sklenitvijo pogodbe, lahko sodišče zato ugotovi samo po pravilih, po katerih ugotavlja druga (pravno pomembna) sporna dejstva. Ugotavljanje vsebine pogodbe ima torej značilnosti ugotavljanja dejanskega stanja.
Oprostitev dolžnosti dokazovanja notornih dejstev (četrti odstavek 214. člena ZPP) stranke ne more razbremeniti, da v skladu z razpravnim načelom (7. člen ZPP) navede vsa dejstva (torej tudi notorna), na katere opira svoje zahtevke in ugovore.