Pristojnost Veterinarske uprave Republike Slovenije za izdajo predmetnega inšpekcijskega ukrepa določajo zakonske določbe ZVet. Nepoznavanje prava bremeni tisto stranko, ki bi ga morala poznati (ignorantia iuris nocet).
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nedovoljeni dokazi - predkazenski postopek - strokovno mnenje - razlogi o odločilnih dejstvih - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - obseg preizkusa
Strokovno mnenje Centra za kriminalistično tehnične preiskave je bilo izdelano skladno s pooblastili policije iz 1. in 2. odstavka 148. člena ZKP, zato ne gre za dokaz, na katerega sodišče ne bi smelo opreti sodne odločbe.
ZAzil člen 27, 27/1, 27/1-1, 27/1-3.ZPP člen 189, 189/3. ZUS člen 16, 16/1, 68, 73.
azil - omejitev gibanja - litispendenca
Ne glede na to, da je drugo tožbo zoper isti akt tožene stranke vložil tožnik po drugem odvetniku, je prvostopno sodišče odločilo pravilno, ko je drugo tožbo zavrglo, saj je o prvi tožbi že odločilo, zoper isti akt pa ista stranka ne more vložiti dveh tožb.
spor o pristojnosti - predlog za izvršbo - predlog za nadaljevanje izvršbe - stalno bivališče dolžnika
Ker se dolžnikovo stalno prebivališče nahaja na sodnem območju Okrajnega sodišča v Velenju, je za odločitev o predlogu za izvršbo pristojno Okrajno sodišče v Velenju.
dovoljenost revizije - vrednost spornega predmeta - zavrženje revizije
Če se zahtevki v tožbi uveljavljajo proti več tožencem, je dovoljenost revizije odvisna od vrednosti izpodbijanega dela pravnomočne sodbe, ki se nanaša na posameznega toženca.
ZST člen 27, 27/1. ZUS člen 16, 16/1, 73.ZPP člen 154, 154/1, 165, 165/1.
sodne takse - ugovor zoper opomin - zahteva za izdajo odločbe o odmeri sodne takse
Če stranka vloži ugovor na opomin oziroma nalog za plačilo sodne takse, se to šteje za zahtevo za izdajo odločbe o odmeri sodne takse, zoper katero je dopustna pritožba.
Privilegij zoper samoobtožbo je pravica obdolženca v kazenskem postopku, ki je ni mogoče tolmačiti na način, da je obdolžencu v zagovoru dovoljena kriva obdolžitev drugih. V konkretnem primeru pa obsojenec sploh ni nastopal v vlogi obdolženca, temveč v vlogi oškodovanca, zato do kršitve privilegija zoper samoobtožbo sploh ni moglo priti.
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23534
ZKP člen 55, 319, 319/1, 331, 331/2, 344, 371, 371/1-5, 371/1-11, 372, 372-2, 372-5.KZ člen 143.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - dokazni postopek - zaslišanje izvedenca - prisotnost izvedenca na glavni obravnavi - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin - okoliščine, ki preprečujejo kazenski pregon - sposobnost za sodelovanje v postopku - oškodovanec - predlog za pregon - predlog za nadaljevanje postopka - kršitev kazenskega zakona - bistveno zmanjšana prištevnost - odločba o kazenski sankciji - primernost kazni - protipraven odvzem prostosti - trajajoče kaznivo dejanje
Izvedenec, ki še ni bil zaslišan, ne more biti navzoč pri zaslišanju drugega izvedenca, lahko pa je navzoč pri izvedbi drugih dokazov. Drug izvedenec pomeni drugi izvedenec iste stroke, medtem ko glede izvedencev različnih strok ni ovire, da ne bi smeli biti navzoči pri zaslišanju drugih izvedencev.
špedicijska pogodba - zastaranje - začetek teka zastaranja - dospelost terjatve - plačilo provizije - plačilo potrebnih stroškov - carina
Špediter lahko zahteva plačilo provizije (plačilo provizije torej dospe), ko izpolni svoje obveznosti iz špedicijske pogodbe (840. člen ZOR). Drugače je pri povrnitvi potrebnih stroškov: špediter njihovo plačilo lahko zahteva takoj (drugi odstavek 841. člena ZOR). Zakonska norma, ki v tem primeru ne odstopa od splošne ureditve dospelosti obveznosti iz 314. člena ZOR, torej glede povračila stroškov špediterju določa, da dospejo takoj, ko nastanejo. Čeprav je špediter, ki sklepa posle v svojem imenu na račun naročitelja, nasproti tretjim osebam sam zavezan za plačilo obveznosti, ni dolžan kreditirati naročitelja. Ni dvoma, da je špediterjeva carinska obveznost v konkretnem primeru nastala in s tem dospela vsaj 28.6.1997, ko je postala izvršljiva odločba carinskega organa z dne 21.11.1995. Začetka zastaranja ni mogoče vezati na datum dejanskega plačila carine s strani tožeče stranke, saj bi bilo to v nasprotju z dispozitivnim pravilom iz drugega odstavka 841. člena ZOR o dospelosti obveznosti naročitelja za povračilo stroškov.
ZP člen 105, 105/1, 105/2.ZMEPIZ člen 2, 2/1, 37, 37/1, 66.
postopek o prekršku - uvedba postopka - predlagatelj postopka
Pravno podlago za odločitev o vprašanju, kdo je predlagatelj postopka o prekršku, predstavlja drugi odstavek 105. člena ZP, ne pa zakon, ki ureja prekrške z določenega področja (ZMEPIZ).
KAZENSKO PROCESNO PRAVO - KAZENSKO MATERIALNO PRAVO
VS23491
ZKP člen 364, 364/7, 371, 371/1-11, 420, 420/2.KZ člen 217.
bistvene kršitve določb kazenskega postopka - nasprotje med razlogi sodbe in vsebino listin - zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - zavrnitev dokaznega predloga - goljufija - zakonski znaki kaznivega dejanja
Če sodišče v sodbi ne navede razlogov za zavrnitev dokaznega predloga, prekrši določbo 7. odstavka 364. člena ZKP, vložnik zahteve pa mora izkazati vpliv te kršitve na pravilnost in zakonitost sodbe.
Ker tožnica ne izpolnjuje finančnega pogoja za odobritev brezplačne pravne pomoči, je odločitev tožene stranke, da se zavrne dodelitev brezplačne pravne pomoči, pravilna.
brezplačna pravna pomoč - pogoji za odobritev - premoženje prosilca
Določba 19. člena ZBPP izrecno izključuje dodelitev brezplačne pravne pomoči prosilcu, katerega premoženje dosega ali presega višino 20 minimalnih plač in to ne glede na to, da mesečni dohodek na člana družine ne presega cenzusa iz 13, člena ZBPP.
kršitev ustavnih pravic - pravica do sodnega varstva - sojenje brez nepotrebnega odlašanja
Po presoji pritožbenega sodišča čakanje stranke na rešitev zadeve ne pomeni njene pasivnosti in soprispevka k trajanju postopka. Prispevek stranke bi imel vpliv na trajanje postopka le tedaj, če bi z izrabljanjem procesnih možnosti ovirala delo sodišča (neupoštevanje instrukcijskih rokov, zahteve za preložitev narokov in podobno). Za sojenje brez nepotrebnega odlašanja ne more biti odločilno, kako je zadeva v zvezi s pravnimi sredstvi prehajala iz okrajnega na višje sodišče in tudi ne ponovni vpis zadeve, saj gre za administrativno določbo Sodnega reda v zvezi s poslovanjem s spisi. Za stranko je pomembno, kdaj je tožbo vložila in od tedaj dalje se presoja hitrost poteka reševanja zadeve. Prav tako tudi določbe Sodnega reda o tem, katera zadeva je prednostna in katera ne in tudi ne čas trajanja reševanja pravdnih zadev pri toženi stranki, s čemer sodišče utemeljuje zavrnitev zahtevka, za samo vprašanje obstoja uveljavljane kršitve ne morejo biti upoštevni. Povprečje trajanja postopkov na sodišču ni argument za presojo kršitve ustavne pravice do sojenja v razumnem roku, saj gre za pravico stranke, da dobi rešitev v doglednem oziroma razumnem času in ne za pravico, da je obravnavana enako hitro ali enako počasi kot druge stranke.
ZAzil člen 25, 25/2, 35, 35/2, 35/2-1, 35/2-2, 36, 36-2. ZUS člen 59, 59/1, 77, 77/2, 77/2-3.
azil - pospešeni postopek - očitno neutemeljena prošnja - preganjanje - razlogi za zavrnitev
V pospešenem postopku se lahko prošnja za azil zavrne kot očitno neutemeljena, ker očitno ne gre za preganjanje, le tedaj, kadar okoliščine oziroma ravnanje, ki jih tožnik navaja, v nobenem primeru ne morejo pomeniti preganjanja.